Podjetje Nieros Metal, ki je v zasebni lasti in ima trenutno 125 zaposlenih, je uspešno prestalo krizo. Težke čase so prebrodili s krajšim delovnikom in intenzivnim iskanjem novih trgov.
Konec lanskega leta so beležili 57,8-odstotno rast prodaje v primerjavi z letom prej in leto po krizi ponovno zaključili z dobičkom.
Prihodki slovenjgraškega izvozno usmerjenega podjetja, kjer delajo izdelke iz nerjavečega jekla predvsem za prehrambeno industrijo, pa tudi za kemijsko in farmacevtsko, so lani znašali skoraj 11 milijonov evrov, je povedal direktor družbe Andrej Fajmut. Po 330.000 evrov visoki izgubi v letu 2009 je lani konec leta dobiček znašal 50.000 evrov.
Rast naročil
Rast naročil se nadaljuje tudi letos. Letos pričakujejo od 10- do 15-odstotno povečanje lastne proizvodnje, zaradi večjega dokupnega posla v lanskem letu v višini 1,5 milijona evrov pa bodo prihodki letos primerljivi z lanskimi ali nekoliko nižji oz. nad 10 milijoni evrov.
Rast prihodkov Fajmut pripisuje "agresivnemu trženju" na trgih, kjer podjetje doslej ni bilo prisotno. Gre za nekatere nove trge v Evropi, kot sta Španija in Madžarska ter Ukrajina in Rusija ter nato širitev na ameriške trge.
Večjih odpuščanj ni bilo
V času krize ni bilo večjih odpuščanj, pravi prvi mož podjetja, ki velik poudarek namenja vlaganjem v kader. Z zaposlovanjem za nedoločen čas in "primernimi plačili ter stimulacijami" želijo v podjetju, kot je dejal, obdržati kontinuieto in stabilnost.
Visoke davčne obremenitve plač
Stalno tudi vlagajo v izobraževanje zaposlenih, pravi Fajmut, ki pa ob vprašanju konkurence avstrijskega trga dela izpostavlja visoke davčne obremenitve plač v Sloveniji. Odliva kadrov čez bližnjo mejo v Avstrijo se ne boji, saj po njegovih informacijah pogoji dela v Avstriji niso boljši, pa tudi končno plačilo ni toliko večje.
Visokotehnološke naložbe
Potem ko so v času krize omejili investicije, letos ponovno načrtujejo vlaganja v višini okoli 700.000 evrov. Od tega bodo okoli 400.000 evrov namenili za visokotehnološko naložbo, s katero bodo skrajšali varilni čas za trikrat in s tem povečali konkurenčnost na področju serijske proizvodnje. Projekt bodo prijavili tudi na razpis regionalnega razvojnega sklada za podjetja v obmejnih problemskih območjih.
4
