Slovenci v krizi še vedno varčujejo, a manj kot v zadnjih letih

Slovensko prebivalstvo v primerjavi z državami Evropske unije na splošno nadpovprečno varčuje in po tem segmentu zaostaja le za Nemci. Prav tako smo v samem vrhu po načinu varčevanja, saj okoli 80 odstotkov vseh presežnih denarnih sredstev hranimo v bančnih depozitih, a v zadnjih letih varčujemo manj. Če je stopnja varčevanja še leta 2006 znašala 17 odstotkov, se je ta lani spustila na okoli 10 odstotkov. Slovenski varčevalci še vedno menijo, da so njihova sredstva v bankah izjemno varna, pri Unicreditu pa pravijo, da je eden izmed razlogov, da imamo izredno visok delež presežnega denarja v bankah, v kratki zgodovini alternativnih oblik varčevanja, spet drugi pa se za varčevanje v bankah odločajo prav zaradi negativnih izkušenj iz kapitalskih trgih.

Nekateri privarčujejo tudi do 500 evrov mesečno "Varčevalne navade Slovencev ostajajo relativno nespremenjene, kajti še vedno veljamo za zelo varčen narod. Gledano na nacionalni ravni pa se opaža, da je varčevanj v absolutnem znesku manj. Zadnje lahko pripišemo splošnemu stanju v gospodarstvu, varčevalnim ukrepom in strahu glede nadaljnjega razvoja aktivnosti v gospodarstvu. Splošen profil tako ostaja nespremenjen, varčujejo tisti, ki imajo presežna sredstva," pravijo v Unicreditu, Samo Lubej iz Finančnega centra pa pravi: "Kriza je naredila svoje in ljudje vsako leto manj varčujejo, spet drugi pa v teh težkih časih za tekočo porabo uporabljajo že privarčevana sredstva. Zaradi vsesplošne situacije bi lahko rekel, da varčujejo predvsem tisti ljudje, katerih prihodki presegajo 1500 evrov neto mesečne plače." Na vprašanje, kolikšne zneske pa namenijo za varčevanje, pa Lubej odgovarja: "To je odvisno predvsem od tega, ali imajo kakšno posojilo. Zneski se gibajo od 50 pa tudi do 500 evrov mesečno."