Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
10. 2. 2011,
15.36

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 10. 2. 2011, 15.36

8 let, 4 mesece

Skupina NLB lani z 202 milijonoma evrov izgube

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Skupina NLB je lani zabeležila 202,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, medtem ko je imela predlani 86,8 milijona evrov izgube.

Izguba je posledica oslabitev in rezervacij, ki so lani dosegle 477,3 milijona evrov. Nadzorniki so potrdili 250-milijonsko dokapitalizacijo banke, emisijska vrednost ene delnice bo 116 evrov.

Oslabitve so znašale 225,9 milijona evrov

Skupina NLB je lani ustvarila 250,4 milijona evrov dobička pred rezervacijami.

Rezultat pred rezervacijami je bil pri vseh bankah skupine na strateških trgih boljši od tistega v 2009, tudi po oblikovanju rezervacij so vse te banke poslovale pozitivno, so po seji nadzornega sveta sporočili iz Nove Ljubljanske banke (NLB).

Lani so tako spodbudno poslovale skoraj vse podružnice NLB na Zahodnem Balkanu, še posebej spodbudna je izjemna rast vlog prebivalstva (v povprečju za 30 odstotkov), in kljub rezervacijam so vse te banke dosegle čisti dobiček.

Skupina je v zadnjem lanskem četrtletju beležila 152,7 milijona evrov izgube, oslabitve in rezervacije pa so znašale 225,9 milijona evrov.

Poslovanje je zaznamovala gospodarska kriza

Kapitalska ustreznost skupine je bila konec leta 2010 pri 10,2 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot konec leta 2009. Količnik najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala je konec lanskega leta znašal šest odstotkov oz. 0,9 odstotne točke manj kot konec leta 2009.

Matična Nova Ljubljanska banka (NLB) je imela lani 183,4 milijona evrov izgube, potem ko je bila predlani ta pri 23,6 milijona evrov. Oslabitve in rezervacije so lani znašale 376,8 milijona evrov. Banka je dosegla 170,5 milijona evrov dobička pred rezervacijami.

"Poslovanje v letu 2010 je zaznamovala gospodarska kriza, ki je močno vplivala na komitente, zato se je poslabšala kakovost portfelja, to pa je posledično vplivalo na visok obseg rezervacij in oslabitev, ki so presegle ustvarjeni dobiček," je zapisal predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti.

Poleg rezervacij in oslabitev je izguba posledica tudi enkratnih dogodkov, predvsem oslabitev vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, in kapitalskih naložb v odvisne družbe.

Povečevale so se zamude plačil Na kakovost portfelja banke so ključno vplivale zlasti zelo zaostrene razmere v zadnji četrtini leta. Povečevale so se zamude plačil, posledično so se slabšali krediti in bonitetna struktura portfelja, pravijo v banki, kjer so tako povečevali oslabitve in rezervacije ter dosegali ustrezno stopnjo pokritja portfelja in slabih kreditov. S tem so sicer povzročili slabši rezultat, a so po drugi strani prispevali k stabilnosti banke.

Največji del oslabitev sicer predstavljajo oslabitve terjatev iz lastnega portfelja banke, velik del pa odpade tudi na oslabitve za prevzet portfelj odvisnih družb, kot so LHB Frankfurt, LHB Finance, NLB Leasing Ljubljana in NLB Leasing Sarajevo. Banka je namreč od teh družb, od katerih so nekatere v ugašanju, prevzela za 167 milijonov evrov terjatev in zato oblikovala za 71 milijonov evrov rezervacij.

Soglasje k 250 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji

Kot je na novinarski konferenci uprave NLB povedal njen predsednik Božo Jašovič, jih je intenzivnost slabšanja posojilnega portfelja v zadnjem lanskem trimesečju presenetila, zato so med letom napovedovali manjšo izgubo, kot je bila na koncu.

Za 180 milijonov evrov oslabitev in rezervacij Za letos sicer po Jašovičevih besedah načrtujejo še za 180 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, vseeno pa načrt poslovanja NLB in skupine za obdobje 2011-2013 za letošnje leto predvideva izboljšanje rezultatov poslovanja, tako da naj bi banka in njena skupina konec leta poslovali pozitivno.

Na vprašanje o samooceni dela uprave za lansko leto je Jašovič odgovoril, da sami sebe težko ocenjujejo, in povedal, da bi bilo ob vseh omenjenih zunanjih dejavnikih tudi neprimerno govoriti, če je bila uprava uspešna ali ne. Kot je nadaljeval, bo letošnje leto bolj relevantno, saj so predstavili načrte, ki jih je nadzorni svet potrdil.

"Naj vam takole odgovorim. Nadzorni svet ima naše odstopne izjave neprestano na mizi in če misli, da jih mora sprejeti, jih bo sprejel," je še rekel.

"Klasična zgodba o negativnih posledicah posojilnega balona" Slabšanje posojilnega portfelja v Sloveniji je po Jašovičevih besedah sicer klasična zgodba o negativnih posledicah posojilnega balona in je obenem dokaz, da se je v letih razmaha gospodarske dejavnosti pred izbruhom krize tudi v Sloveniji pretiravalo.

V zadnjih treh letih je tako skupina NLB po besedah člana uprave Davida Benedeka oblikovala že za 830 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, matična banka pa za 450 milijonov.

Jazbec: Letošnje leto bo za poslovanje banke še vedno težavno Član uprave NLB Marko Jazbec je sicer ocenil, da bo letošnje leto za poslovanje banke še vedno težavno, saj pričakuje drugi val težav v gradbenem sektorju, obenem pa se odvijajo nekatere velike zgodbe na področju finančnih holdingov, kjer je NLB v deležu kapitala zelo izpostavljena in je zato morala oblikovati obsežne rezervacije.

Obseg posojil za managerske prevzeme se je medtem po Jašovičevih besedah zmanjšal in z okoli 180 milijonov evrov predstavlja le še približno odstotek celotnega portfelja. Kot trdi prvi mož NLB, se ta posojila tudi redno servisirajo, zato v upravi v njih ne vidijo resnejše nevarnosti za slabitve.

"Banka je bolj izpostavljena ciklično najbolj prizadetim panogam" Delež slabih posojil gospodarstvu je v skupnem portfelju na ravni skupine ob koncu lanskega leta znašal 12 odstotkov, na ravni banke pa 10 odstotkov. Pokritost slabih posojil z rezervacijami je na ravni skupine znašala 66 odstotkov, na ravni matične banke pa 76 odstotkov.

Jašovič je ob tej visoki stopnji pokritosti z rezervacijami pojasnil, da je banka bolj izpostavljena ciklično najbolj prizadetim panogam, kot sta gradbeništvo in finančne storitve, obenem pa je po njegovih besedah težko primerjati tako veliko skupino, kot je NLB, z bankami, ki nimajo naložb v druge banke ali družbe in niso v postopku prestrukturiranja teh naložb.

Rast obrestnih prihodkov Jašovič je sicer navedel tudi nekaj pozitivnih poudarkov lanskoletnega poslovanja. Med drugim gre za rast obrestnih prihodkov na ravni banke in skupine in to kljub dejstvu, da se je obseg poslovanja skrčil. Bilančna vsota skupine je bila namreč s 17,9 milijarde evrov za 8,6 odstotka manjša kot predlani, bilančna vsota matične banke pa s 13,8 milijarde za skoraj 11 odstotkov.

Poleg tega je banka uspešno klestila stroške, ki so se na ravni skupine znižali za skoraj dva odstotka, na ravni banke pa za skoraj šest odstotkov. Cilj banke iz strategije za obdobje 2010 - 2015 je sicer, da do leta 2013 stroške oklesti za 15 odstotkov.

Za 152 manj zaposlenih Število zaposlenih se je doslej znižalo za 152, uprava pa je po Jašovičevih besedah v stalnem dialogu s sindikatom glede nadaljnjega zniževanja delovne sile in jim skuša dopovedati, da prestrukturiranje delovne sile ni neposredna posledica izgube.

Obseg posojil nebančnemu sektorju se je lani na ravni banke zmanjšal za 2,7 odstotka, na ravni skupine pa za 3,6 odstotka. Lani se je sicer znižalo kreditiranje podjetij, medtem ko so se posojila gospodinjstvom povečala.

Banka se je sicer lani po Benedekovih besedah v celoti razdolžila pri ECB (za 800 milijonov evrov), likvidnostne rezerve banke so se ohranile na ravni 3,8 milijarde evrov in bile večinoma v najbolj kakovostnih državnih vrednostnih papirjih.

Banka je bila ob koncu leta neto upnik države Obseg posojil ministrstva za finance se je zmanjšal za več kot polovico na 610 milijonov evrov, kar pa je bilo manj od zmanjšanja naložb banke v slovenske državne obveznice, tako da je bila banka ob koncu leta neto upnik države.

Nadzorni svet NLB je danes podal soglasje k sklepu uprave glede dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov za krepitev kapitalske ustreznosti banke skladno s potrjeno strategijo NLB skupine 2010-2015.

Claude Deroose nadzornemu svetu posredoval odstopno izjavo Iz NLB so tudi sporočili, da je član uprave Claude Deroose iz belgijske KBC nadzornemu svetu posredoval odstopno izjavo z mesta člana uprave iz osebnih razlogov. Kot je povedal, so razlogi zdravstvene narave.

Na vprašanje, če je to povezano z nesodelovanjem KBC pri dokapitalizaciji NLB, je Jašovič odgovoril, da so mogoče vse špekulacije, sam pa stoodstotno verjame Deroosu.

Ne spreglejte