Član uprave NLB-ja Nima Motazed pravi, da postanejo banke s "čiščenjem" bolj zanimive za investitorje in da jih, dokler se to očiščenje ne bo izvedlo, ni mogoče privatizirati.
V okviru sejma za kreiranje financ Kapital 2013 je v Cankarjevem domu potekala okrogla miza o prihodnosti in izzivih slovenskega finančnega trga, ki so se je udeležili predsednik uprave Unicredit Banke Stefan Vavti, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa, član uprave NLB-ja Nima Motazed in Tomaž Dvorak, izvršni direktor skupine Alta Skladi.
"V Sloveniji si ne bi želel ciprske zgodbe"
Dvorak je uvodoma povedal, da na to, kar se je zgodilo na Cipru, ne gleda pozitivno, čeprav so v Alta Skladih zato dobili kakšen klic več od koga, ki bi želel razpršiti svoje premoženje zunaj bančnih depozitov. Poudaril je, da zaradi ciprske zgodbe, ki si je v Sloveniji ne bi želel, ljudje upoštevajo, da absolutne varnosti ni nikjer in da je premoženje pametno razpršiti.
Vavti je izpostavil, da se je v krizi izkazalo, da so tiste banke, ki so bile bolj konservativne in ki so imele boljše korporativno upravljanje, danes v boljši kondiciji od tistih, ki so bile bolj podjetne. Prepričan je, da je stanje v bančnem sektorju odraz stanja v realnem sektorju, saj kar vsako četrto podjetje ne odplačuje posojil. Dodal je še, da bo kriza po njegovem trajala še nekaj let in da bomo iz nje šli počasi, korak za korakom.
Dejal je še, da se mora Slovenija na žalost zadolževati v tujini, za razliko od na primer Italije, ki ima na voljo domači trg in vlagatelje. Pri tem je še dodal, da smo si, če se bo minister za finance Uroš Čufer, ki je trenutno v ZDA, v domovino vrnil s "polnimi kufri", kupili nekaj mesecev časa, vendar je kljub temu opozoril, da bo morala Slovenija izvesti potrebne reforme.
Ključen bo 9. maj
Motazed je poudaril, da je težko pritegniti tujce, da bi reševali težave v Sloveniji, če so plačali manj kot je njihova cena na trgu. "Pa ne govorim o trgu v Londonu ali Frankfurtu, ampak v Sloveniji," je izpostavil in dodal, da mu delo v NLB-ju predstavlja izziv.
Izpostavil je, da je sicer trenutno stanje v bančništvu mirno in stabilno in da ni zaslediti kakšnega paničnega dvigovanja depozitov, vendar bo do popolne pomiritve po njegovih besedah prišlo le s predstavitvijo konkretnih načrtov za izhod iz krize. Kot ključen datum je pri tem izpostavil 9. maj, ko naj bi Čufer predstavil, katera državna podjetja naj bi prodali.
Pojasnil je še, da postanejo banke s "čiščenjem" bolj zanimive za investitorje in da jih, dokler se to očiščenje ne bo izvedlo, ni mogoče privatizirati.
"Državno lastništvo ni nujno slabo"
Rakovec je glede zavarovalništva dejal, da vidi njegov razvoj predvsem v jugovzhodni Evropi. Ob tem je poudaril, da bi imel s prevzemom hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje Triglav večinski tržni delež poleg Makedonije in Črne gore še na Hrvaškem. Prepričan je, da bi lahko s prevzemom te zavarovalnice, ki je po njegovih besedah v enakem položaju kot Triglav pred leti, naredili ob enakem številu zaposlenih njeno osnovno dejavnost dobičkonosno.
Zatrdil je še, da se je državno lastništvo Triglava izkazalo kot dobro. Tudi Dvorak se je strinjal, da državno lastništvo ni nujno slabo.
Šketa pa je poudaril, da je Slovenija stopila na pot prestrukturiranja in da bodo ti procesi ostali enaki, tudi če se vlade menjujejo.
Podelili tudi nagrade najboljšim
Na sejmu so sicer podelili tudi nagrade za najboljše podjetje, za najboljšega finančnika in za najboljšega direktorja. Nagrado za najboljše podjetje je prejela Krka, za najboljšega finančnika Matjaž Rakovec, za najboljšega direktorja pa Andrej Božič iz Steklarne Hrastnik.
1
