"Prošnja za pomoč iz ESM za Slovenijo ena redkih racionalnih izbir"

"Če tega ne počnejo, so neodgovorni," je prepričan neodvisni finančni analitik, ki dodaja, da je prošnja za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma (ESM) ena redkih racionalnih izbir, ki jih Slovenija sploh ima. "Mislim, da je to edina racionalna izbira, ki jo sploh še imajo. Ali se bodo za njo tudi odločili, me ne spraševati, ker lahko poslinim prst in čakam na veter," pravi Grahek in dodaja: "Vse druge izbire, kot so rezanje izdatkov, stiskanje vsakršnega odhodka proračuna, dvigovanje davkov, sploh niso izbire, so zdaj že skoraj odločitve, kjer ni izbire, in jih je treba narediti. Zdaj bo treba na obeh koncih rezati in dvigovati davke."

Vlada vztrajno zanika, da bo bančne luknje lahko zapolnila sama in da ne potrebuje pomoči. "Če se bo zgodilo to, da bomo tako nadaljevali in ne bo nobene stabilizacije gospodarstva, potem pa tudi te izbire na nek način ne bomo več imeli, ker se ne bomo otepli presežnega primanjkljaja in zelo velika možnost ostaja, da bomo v roku kakih petih let pristali v t. i. economic adjustment programme, to pomeni v programu ekonomske prilagoditve, v katerem so tiste članice evroobmočja, s katerimi se vsebinsko v javnosti laično povezuje trojko in najhujše gospodarske primere," meni Grahek.

Pozitiven znak Prejšnji teden sta se sestala premierka Alenka Bratušek in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, o čemer so pisali tudi tuji mediji in okrepili ugibanja, da bo Slovenija naslednja v vrsti prosilk za pomoč. Grahek je drugačnega mnenja: "Mislim, da to ni znak za to. Mislim, da je bil to samo en sestanek, na katerem se je hotela premierka informirati. Vprašanje sicer, na čigavo pobudo je nastal, ali je tukaj malo bolj aktivna Banka Slovenije ali pa sama vlada."

Podatek o sestanku je pozitiven, meni Grahek, ker to pomeni, da "vlada razmišlja v vse mogoče smeri in ni ortodoksna na ta način, da kategorično vse zanika. Mislim, da je to lahko samo pozitivno, ne negativno." Dodaja, da je pomoč iz ESM pogojena in da bodo ti pogoji bolj vezani na preoblikovanje bančnega sektorja in njegovo sanacijo: "Ampak temu se ne bo mogoče izogniti, ker to bo treba narediti tako ali drugače."

Sanacija bo bolj kompleksna, kot se pričakuje Če se vlada ne bo odločila prositi za pomoč iz ESM, "se bomo odločili za malo bolj naporno pot, ki ne pravim, da ne more biti uspešna, je pa vse manjša možnost, da nosijo to breme javne finance zato, ker preprosto ne moremo vedeti, kakšna bo ta številka in ali bo ECB zahteval od nas, da imamo tudi neko rezervo. Torej, da bodo poleg dokapitalizacijskih potreb, ki bodo ugotovljene, pričakovano, da ima Slovenija tudi neko rezervo, da tudi v prihodnosti, če se mogoče izkaže, da se zelo poslabša gospodarsko stanje, rezervo za dodatne dokapitalizacije. To mislim, da je lahko jeziček na tehtnici."

Ko bo celotna številka prišla ven za bančni sektor, se bo izkazalo, da bo sanacija veliko bolj kompleksna, kot se je pričakovalo, je prepričan Grahek, ker ne vključuje samo domače sistemske banke. "Vključuje tudi določene zasebne banke, kjer je že zdaj jasno, da lastniki nimajo denarja za to, da zagotovijo kapital, in zelo verjetno bo vključevala tudi določene hčerinske družbe tujih bančnih skupin in bo treba vse to skupaj koordinirati. To ni tako preprosta stvar, s tem se lahko zlahka ukvarjaš celo naslednje leto. Te dimenzije morajo še nekako priti ven. Če bodo tovrstne dimenzije, tako kompleksne, se mi zdi, da vlada in ministrstvo nimajo nekako širine nabora vseh resursov, da bi vse to usklajevali, medtem ko bi se hkrati ukvarjali s proračunskimi pogajanji s socialnimi partnerji," pojasnjuje.