Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Sreda,
15. 7. 2015,
12.56

Osveženo pred

7 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 15. 7. 2015, 12.56

7 let, 4 mesece

Potovalne dileme: kako do Pulja?

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Avto ali javni prevoz? Če z avtom, po kateri poti? Vprašanja, ki se počitnikarjem redno zastavljajo pred odhodom, nimajo enoznačnega odgovora. Poglejmo na primeru od Ljubljane do Pulja.

Pula v hrvaškem izvirniku, Pulj v slovenščini, Pola v italijanščini, ki jo tako kot marsikje po Istri pogosto dobro razumejo. Največje hrvaško mesto na istrskem polotoku leži blizu najjužnejše točke polotoka, z okolico in bližino narodnega parka Brijuni pa ne vabi le s privlačnimi plažami, temveč tudi z bogato zgodovino, ki sega v rimsko obdobje, in pestro ponudbo kulturnih in zabavnih prireditev.

Hrvaška Istra je slovenskim dopustnikom zanimiva tudi zato, ker je Sloveniji zelo blizu. Če ne bi bilo tradicionalnih zastojev zlasti ob poletnih koncih tedna, bi praktično kamorkoli v Istro iz Ljubljane prišli v največ dobrih dveh urah vožnje.

Če ni posebnosti, najbolje čez mejni prehod Dragonja

Avtomobilska pot iz Ljubljane do največjega mesta v hrvaški Istri se bo skoraj zagotovo začela na primorski avtocesti. Če ni posebnosti na poti, je najbolj smiselna pot po avtocesti do Srmina (križišče med avtocesto iz notranjosti Slovenije in hitro cesto med mejo z Italijo pri Škofijah in Izolo) in potem po hitri cesti do Kopra.

Pred predorom Markovec je treba zapustiti to hitro cesto in se mimo Šmarij odpraviti do mejnega prehoda Dragonja, ki mu na hrvaški strani rečejo Kaštel. Kmalu za tem mejnim prehodom se začne hrvaška avtocesta, ki ji rečejo Istrski ipsilon, za uporabo katere morajo vozniki osebnih avtomobilov na poti do Pulja odšteti 46 kun (dobrih šest evrov). Skupna pot bo dolga 205 kilometrov.

Na mejnem prehodu Sočerga so zastoji redkejši in praviloma manjši

Na mejnem prehodu Dragonja/Kaštel so ob poletnih koncih tedna zaradi povečanega prometa pogosti zastoji, zato se marsikdo odloči za pot prek Buzeta oziroma mejnega prehoda Sočerga/Požane. V tem primeru je treba primorsko avtocesto zapustiti na Črnem Kalu in po regionalni cesti 208 pot nadaljevati proti Sočergi in Buzetu.

Na poti od Sočerge do Pulja je najbližje križišče zahodne veje istrskega ipsilona Višnjan, od koder je cestnina do Pulja za osebne avtomobile 31 kun (slabe štiri evre). V tem primeru je treba še pred Buzetom zaviti na cesto proti Motovunu in od tam naprej proti Višnjanu, kar pomeni okrog 35 kilometrov po večinoma ovinkasti cesti na hrvaški strani.

Na voljo pa sta še dve, za voznike morda nekoliko udobnejši možnosti: po regionalni cesti do Lupoglava in nato po vzhodnem kraku ipsilona do Pulja ali po regionalni cesti do Pazina in od tam na ipsilon, ki pride iz Lupoglava, predora Učka in Rijeke, ali še naprej po regionalni cesti do Pulja.

Cestnina od Lupoglava do Pulja je 26 kun (okrog 3,50 evra), natanko toliko, kolikor znaša cestnina od odcepa Rogovići pri Pazinu, ker odseka od Lupoglava do Rogovićev, ki je še vedno zgolj polavtocesta, ne zaračunajo.

Na obalni cesti bo skoraj zagotovo trajalo dlje

Če v Kopru ne zavijete proti Šmarju in nadaljujete v predor Markovec, bo na njegovi drugi strani pri Jagodju nad Izolo konec hitre ceste in nadaljevanje stare regionalne obalne ceste, ki težko shaja že z domačim prometom in se ob lepem poletnem vremenu velikokrat vije po polžje. Toda po prestopu meje na mejnem prehodu Sečovlje/Plovanija je istrski ipsilon le nekaj minut stran, cestnina pa enaka, kot če se do tja pripeljete čez mejni prehod Dragonja.

Obalna cesta ima smisel le v primeru, da se vam nikamor ne mudi in da so zastoji na mejnem prehodu Dragonja bistveno daljši kot na mejnem prehodu Sečovlje – najbolje je sproti preverjati ali poslušati po radiu, kakšne so prometne razmere.

Istrski ipsilon nima tako ugodnih popustov kot Dalmatina

Medtem ko imata hrvaška koncesionarja HAC (Hrvatske autoceste) in ARZ (Autocesta Rijeka-Zagreb) kar 21,74-odstotni popust za tiste, ki za plačilo cestnine uporabljajo predplačniško tablico za avtomatsko cestninjenje ENC, Bina Istra, ki vzdržuje istrski ipsilon, odobrava zgolj desetodstotni popust pri tem načinu plačila.

A žal ni vse tako preprosto: če imate napravo ENC koncesionarja HAC ali ARZ, jo morate pred uporabo na istrskem ipsilonu posebej registrirati – sredstev, ki jih imate za HAC in ARZ (med tema dvema koncesionarjema ni ovir), ne morete uporabljati za Bina Istro in obratno. Z drugimi besedami, lahko imate eno napravo za vse tri koncesionarje, a le če imate na njej dva ločena računa – enega za HAC in ARZ, drugega za istrski ipsilon, vključno s predorom Učka.

Enako seveda velja za naprave, kupljene pri koncesionarju Bina Istra, ki so do konca septembra na voljo za eno samo kuno (13 evrskih centov) ob sočasnem nakupu 200 kun (okrog 26,5 evra) dobroimetja za istrski ipsilon in predor Učka. Kdor je pogosto na teh odsekih, naj premisli, sicer pa …

Ob tem morda ni odveč še enkrat spomniti, da koncesionar avtoceste med Zagrebom in Macljem (Gruškovje) naprav ENC sploh ne sprejema kot plačilno sredstvo.

Na tirih občutni popusti za povratna potovanja

V poletnem času Ljubljano in Pulj povezuje direktni mednarodni vlak Istra, ki iz Ljubljane odpelje zgodaj zjutraj, vrne pa se pozno zvečer. Dodatno pa je celotno leto na voljo ena popoldanska povezava dnevno z lokalnimi vlaki s prestopanjem v Divači in Buzetu. Direktni vlak premaga razdaljo med Ljubljano in Puljem ali obratno v približno štirih urah in pol. Približno toliko pa traja tudi celoletna povezava v smeri proti morju, okrog ene ure več pa v obratni smeri.

Za enosmerno vozovnico od Ljubljane do Pulja je treba odšteti 25 evrov, samo pet evrov več pa za povratno. Skupina odraslih, ki šteje najmanj šest oseb, lahko kupi skupinsko povratno vozovnico za 23,60 evra po osebi, v podobno veliki skupini mladih pa bo vsak za vožnjo tja in nazaj plačal samo še 15 evrov.

Avtobus: dvakrat tedensko vse leto, še od dva- do trikrat dnevno poleti

Okrog štiri ure in pol traja tudi vožnja z avtobusom od Ljubljane do Pulja. Na voljo so trije jutranji oziroma dopoldanski odhodi slovenskih prevoznikov, a so vsi sezonski. Dva vozita do konca avgusta, pri čemer ima eden odhod iz Maribora, drugi podaljša vožnjo do Premanture, tretji pa vozi še en mesec dlje. Vsak ima svojo ceno enosmernega potovanja: 19,20 evra, 20 evrov ali 25 evrov. Najcenejši je prevoznik, ki ima odhod iz Ljubljane ob 7.15 in se na pot do istrskega juga poda vsak dan do konca avgusta.

Tisti, ki bi se z avtobusom želeli odpraviti do kakšne vmesne postaje, naj upoštevajo, da je edina skupna postaja za vse tri Poreč, sicer pa ima vsak svoj nabor vmesnih postaj.

Po koncu poletja med Ljubljano in Puljem ostane le ena povezava, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Zgodaj zjutraj se odpravi na pot iz Pulja v Ljubljano, popoldne pa se vrača, v obe smeri brez vmesnih postankov na Hrvaškem.

Ne spreglejte