Torek, 19. 2. 2013, 15.07
8 let, 3 mesece
Popolnoma nedopustno je, da OECD skuša vplivati na pogajanja

Kot je na novinarski konferenci še izpostavil Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je najmanj, kar bi pričakovali, da bo Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) tiho, ne pa dajala priporočil, ki na takšen in drugačen način lahko vplivajo na pogajanja.
Kot kaže njihov dokument z naslovom Prizadevanja za rast, ki je izšel v petek, 15. februarja, je glavni razlog za segmentacijo trga dela varnost delavcev oziroma obseg njihovih pravic. "125 tisoč registriranim brezposelnim v Sloveniji, ki so izgubili službe bodisi v stečajnem postopku bodisi zaradi pomanjkanja dela, bo OECD težko razložil, da je delavca v Sloveniji težko odpustiti," pojasni Zorko.
Ob tem doda, da je zanimivo, da pa OECD na področju trga dela ne omenja, da je vzrok segmentacije na trgu dela obseg prekernih oblik zaposlovanja, kakor tudi ne, da je eden od pomembnih razlogov število avtorskih pogodb, podjemnih pogodb ali pa opravljanje dela na črno.
OECD tudi predlaga skrajšanje odpovednih rokov, kar po Zorkovih besedah očitno kaže na to, da ne vedo, da je te zadnji predlog skrajšal na 60 dni. "Pod ta prag ni več možno iti, ker Slovenijo zavezuje evropska socialna listina."
Kot izpostavi Lučka Böhm, je OECD na tem področju pripravila štiri priporočila. Prvo pravi, da naj se sprejme bistveno bolj ambiciozna reforma za dvig zakonsko predpisane upokojitvene starosti. Po mnenju izvršne sekretarke pa to ni realno, saj je nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati letos, bistveno dvignil upokojitveno starost, zlasti tistim, ki jim ne bo uspelo zbrati 40 let pokojninske dobe.
Drugo priporočilo je, da naj se omeji dostop do predčasnega upokojevanja. Po besedah Lučke Böhm je to lahko napisal le nekdo, ki ne ve, da zadnjih 13 let v Sloveniji predčasnega upokojevanja ni bilo in ga je uvedla šele tokratna pokojninska reforma.
Tretje priporočilo pravi, naj se uvede višja finančna nagrada za prostovoljno odlaganje upokojitvenega datuma. Tudi ob tem je po njenem prepričanju jasno, da tisti, ki je to napisal, nikoli ni imel v rokah zakona ZPIZ-2 in ne ve, da je ta prinesel visoke finančne nagrade tistim, ki se bodo prostovoljno odločali o odložitvi datuma upokojitve.
Tudi zadnje priporočilo, tako pravi Lučka Böhm, je skregano z razumom, saj pravi, naj se v formuli za usklajevanje pokojnine da večja teža inflaciji, ne pa rasti plač. "Včeraj je bila seja sveta Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, na kateri je bil sprejet sklep, da se pokojnine dvignejo zgolj za 0,1 odstotek, pri čemer se je upoštevala rast plač. Če pa bi se upoštevala rast inflacije, bi bila tokratna uskladitev pokojnin precej višja."
Zaradi vsega omenjenega se Lučka Böhm sprašuje, kakšna je pravzaprav dodana vrednost slovenskega članstva v tej organizaciji, če ta pripravlja priporočila, ki ne morejo biti podlaga neki smotrni vladni politiki.
"Pravijo, da je treba omejiti rast plač v javnem sektorju, vendar pa podatki kažejo, da to priporočilo ne temelji ne na realnih podatkih ne na dejanski oceni stanja v Sloveniji. Povprečna slovenska mesečna bruto plača je v lanskem letu glede na 2011 ostala na enaki ravni, dejansko se je dvignila le za 82 centov. Če upoštevamo rast cen življenjskih potrebščin, se je povprečna bruto plača znižala za 2,4 odstotka. Enako velja za neto plačo, ki se je realno v letu 2012 glede na 2011 znižala za 2,1 odstotka. Če pogledamo podatke za pravne osebe javnega sektorja, ti kažejo, da se je povprečna mesečna bruto plača lani glede na 2011 nominalno znižala za 0,9 odstotka. Če upoštevamo še inflacijo, pomeni, da so se realno znižale za 3,4 odstotka. Povprečna bruto plača pri pravnih osebah zasebnega sektorja se je sicer nominalno povišala za 0,5 odstotka, ampak ob inflaciji v višini 2,6 odstotka, kar posledično pomeni realni padec za dva odstotka," pojasni izvršna sekretarka.
Zgoraj povedano pomeni, da so se na osnovi podatkov statističnega urada plače tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju realno znižale. Zato se Andreja Poje sprašuje, o kakšnem omejevanju rasti plač govori OECD oziroma kje naj se še omejijo ali znižajo plače?
Kot je izpostavila, OECD tudi priporoča omejitev rasti minimalne plače in zagotovitev, da ta za nekaj časa ne bo rastla hitreje od inflacije. "Zakon o minimalni plači pravi, da se ta najmanj enkrat letno poveča za inflacijo preteklega leta. S tem pa ohranjamo le kupno moč zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. Naj ob tem dodam, da ne glede na to, da se je minimalna plača dvignila za 2,7 odstotka, so se samo hrana in brezalkoholne pijače v lanskem letu podražile za 4,7 odstotka."
Ob nadaljevanju krčenja plač, pokojnin in socialnih transferjev bomo po njenih besedah priča nadaljnjemu zniževanju domačega povpraševanja, kar pa seveda vodi v zniževanje proizvodnje in nadaljevanje padanja gospodarske rasti.
Poudarila je tudi, da se politiki sploh še niso lotili ključnih problemov, in sicer prezadolženosti podjetij, plačilne nediscipline in nedostopnosti posojil. Velik problem pa je tudi siva ekonomija, zlasti premožnih.
"Skrajni čas je, da politiki, ki se jim plače še niso znižale in očitno živijo v izobilju ter posledično brez zavedanja tega, kako živimo preostali, končno spoznajo, da je nespametno vztrajanje pri varčevanju, ki vodi v spiralo navzdol," je še odločna Andreja Poje.
Goran Lukić, izvršni sekretar za politiko zaposlovanja in migracije, javne kampanje in odnose z javnostmi, mlade in sindikalizem ter socialno podjetništvo, pa je povedal, da OECD na področju šolstva predlaga uvedbo šolnin v kombinaciji s študentskimi posojili, kar je po njegovem prepričanju nerealno, saj se to področje sooča z radikalnim zniževanjem finančnih sredstev. "Zdi se, da želi OECD ceno krize oziroma varčevanja prek šolnin in študentskih posojil preložiti na ramena študentov."