Ponedeljek, 12. 9. 2011, 7.32
7 let, 11 mesecev
Pogačar ne bo kupil SCT-jevih nepremičnin
Tridesetega decembra 2010 sta takratni direktor SCT Ivan Zidar in Igor Jurij Pogačar v imenu Ram Investa podpisala vsaj štiri pogodbe: za dve nepremičnini v Ljubljani, poslovne prostore v Piranu in tri apartmaje na hrvaškem otoku Rab.
A denar ni stekel, saj iz poslov ni bilo nič. Pogodbe sploh nikoli niso bile notarsko overjene, je pojasnil stečajni upravitelj SCT-ja Leon Benigar Tošič in dodal, da ne ve, zakaj. Dejal je, da nam bo poslal še preostale pogodbe, sklenjene ta dan – skupaj naj bi jih bilo devet –, a tega nato ni storil.
Ivan Zidar nam je rekel, da ne bo odgovarjal na nobeno vprašanje. "Stečajni vse ve, jaz ne vem nič. Poslušajte, meni so spomin prizadeli, danes sem bil pri zdravniku in se ne spomnim nobene stvari. Po tisti operaciji sem jaz fuč," je v četrtek dejal Zidar, ki je še vedno lastnik podjetja SCT Holding, s katerim je obvladoval mrežo SCT-jevih podjetij.
Ugiba se tudi, da je Zidar povezan z dubajsko družbo Dunes Limited, ki je 23. junija kupila SCT Investicije.
Kratnar se ne spomni, koliko nepremičnin je takrat ocenil za SCT, takratna prisilna upraviteljica Darja Erceg pa ni želela odgovoriti na nobeno vprašanje.
Ko je to pisal, jih je enajst od teh že odsvojil za 1,4 milijona evrov. Pogačar je junija Financam dejal, da bo za nepremičnine SCT-ja odštel milijon evrov.
Skupna vrednost pogodb med Zidarjem in Pogačarjem, ki jih imamo v uredništvu, je nekaj več kot 700 tisoč evrov. Pogačar je Financam priznal nakup le treh nepremičnin oziroma zemljišč od SCT-ja: Na Linhartovi, v Trnovskem pristanu in na Cesti v Mesni log. Zanikal je, da je od SCT kupil še kakšno drugo nepremičnino.
Sicer je dal Pogačar predznambo še na nepremičnini oziroma parceli v Trnovskem pristanu in na Cesti v Mestni Log.
Omenimo lahko, da pri dveh nepremičninah v zemljiški knjigi SCT sploh ni naveden kot lastnik: poslovni prostori v Piranu so družbena lastnina, ki jo ima SCT v uporabi, na Rabu pa je še vedno vpisan Ivan Jukić, čeprav je nepremično že leta 1974 prodal SCT-ju.
Ta pogodba je drugačna od drugih. V celoti je pisana v hrvaščini in med drugim nima nenavadnega dodatka, da bo prodajalec številko TRR šele sporočil.
A tudi iz te pogodbe očitno ne bo nič. Čakalo je rekel, da se že dlje časa poskuša dogovoriti za sestanek s pravno službo SCT-ja, a ne gre. "Ne vem, s kom naj se pogovarjam," je dejal.