Najbolj primanjkuje zdravnikov, inženirjev in gradbenih delavcev

Med najbolj deficitarnimi poklici so zdravniki, inženirji in gradbeni delavci, preveč pa je pravnikov in ekonomistov.

Analiza: Potrebna je temeljita reorganizacija srednjih strokovnih šol Na Hrvaškem o potrebi po usklajenosti izobraževalnega sistema z resničnimi potrebami na trgu dela govorijo že leta. Tudi nova analiza, ki jo je pripravil hrvaški zavod za zaposlovanje, je pokazala, da je potrebna temeljita reorganizacija srednjih strokovnih šol.

Preveč je ekonomistov in prodajalcev, hotelsko-gostinskih tehnikov, frizerjev, fotografov, modnih tehnikov in avtomehanikov, primanjkuje pa slaščičarjev, mesarjev, zidarjev, tesarjev, krovcev, pekov in farmacevtskih tehnikov.

Z visoko izobrazbo je najlažje službo dobiti zdravnikom, pa tudi matematikom, inženirjem elektrotehnike, strojništva in računalništva ter diplomantom na področju izobraževalno-rehabilitacijskih ved, logopedom, anglistom in germanistom. V vseh hrvaških občinah pa je presežek ekonomistov in pravnikov. Poleg tega novih kadrov ne potrebujejo na področju novinarstva, politologije, biotehničnih znanosti in umetnosti.

Minister: Prevladovale bodo potrebe po "belih" in "zelenih" službah Zavod je na osnovi napovedi o položaju posameznih poklicev na trgu dela pripravil tudi priporočila za zvišanje ali znižanje števila vpisanih dijakov in študentov v posamezne izobraževalne programe. Na novinarski konferenci v Zagrebu jih je predstavil minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić.

Med drugim je poudaril, da bodo na Hrvaškem v prihodnosti prevladovale potrebe po "belih" in "zelenih" službah, kot je delo v zdravstvu in drugih socialnih storitvah ter na področju varstva okolja in v energetiki. Dodal je, da bodo iskani tudi delavci z določenimi specializacijami, kot so specializirani poklici v turizmu. Presodil je še, da bo za reformo celotnega sistema potrebnih od pet do deset let.

Na novinarski konferenci na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport je gostitelj, minister Željko Jovanović, povedal, da šole ne smejo biti ustanove za skrb o tehnološkem presežku, temveč morajo biti usklajene s potrebami trga dela in interesi dijakov.

Poudaril, da je zaposlovanje mladih počasno in težavno Minister Mrsić je poudaril, da je zaposlovanje mladih počasno in težavno ter da približno 60 odstotkov novoprijavljenih mladih v 12 mesecih od prijave dobi službo ali nadaljuje izobrazbo.

Dodal je, da so lani na Hrvaškem zaposlili okoli 217 tisoč ljudi, kar je najvišje številno novozaposlenih v zgodovini Hrvaške. Opozoril je, da niti to ni pomagalo, da bi znižali število brezposelnih.

Na Hrvaškem sicer iz jamstvenega programa EU za zaposlovanje mladih in evropskega socialnega sklada pričakujejo več kot 100 milijonov evrov. Tudi država za spodbujanje zaposlovanja mladih načrtuje več deset milijonov kun.

Na spletni strani zavoda so danes objavili, da imajo slabih 372.500 brezposelnih, obenem pa je bilo dobrih 5.100 prostih delovnih mest.