Medja: V NLB so se dogajale tudi lopovščine (video)

Zdajšnji prvi mož največje slovenske banke Janko Medja je na vprašanja preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu enkrat že odgovarjal. Tokrat so sejo kmalu po začetku zaprli za javnost. Že januarja je Medja članom komisije, ki želijo razkriti odgovorne za večmilijardno luknjo v slovenskih bankah, naštel več dejavnikov, ki so po njegovem mnenju pripeljali do neodplačanih kreditov. Poleg svetovne finančne in gospodarske krize je med njimi naštel še nepravilen sistem upravljanja s tveganji, večje ali manjše kršitve internih pravil in postopkov ter v približno desetini primerov prevare.

Podobno je dejal danes: "Veliko dejavnikov je sočasno vplivalo in težko je s prstom pokazati le na enega." Ponovno je potrdil, da so se v NLB dogajale tudi lopovščine. Poteka že nekaj preiskav in tudi sami so podali naznanila organom pregona, kjer obstajajo dovolj veliki sumi, da so se nekateri hoteli okoristiti oz. okoristiti nekoga drugega s kreditnimi posli, je povedal.

S prenosom slabih terjatev na slabo banko bo več škode kot koristi Na vprašanje, kaj meni o razkritju podatkov o slabih kreditih, ki se prenašajo na Družbo za upravljanje terjatev bank, pa je odgovoril, da se bo s tem naredilo več škode kot koristi. "Da lahko poveste, katera kreditna mapa naj se razkrije, morate povedati, pri katerem kreditu je bilo storjeno kriminalno dejanje," je menil in opozoril, da pa lahko to stori le sodišče, samo sum ni dovolj.

"Odpraviti bančno tajnost na lahek način bo povzročilo neprimerno večjo škodo," je opozoril. Se mu pa zdi smiselno razkriti, kateri krediti podjetjem so v bankah naredili največje izgube.

Ko je Franc Pukšič (SLS) želel od Medje konkretne odgovore z imeni in priimki, je predsednik komisije sejo zaprl za javnost. Pukšič je napovedal, da ga bo spraševal o lizing pogodbah članice skupine NLB Optima Leasing.

Kramar: Posojil "na lepe oči" nismo dajali Pred komisijo DZ je najprej nastopil nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar, ki je zatrdil, da primera, ko bi stranka posojilo dobila "na lepe oči", ne pozna in da za nobenega v času mandata ni vedel.

Pred komisijo je nastopil še nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, ki je govoril predvsem o pritiskih na t. i. tajkunska posojila. Pričati bi moral tudi nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič, ki pa na zaslišanje ni prišel.

Kramar pravi, da sam ni odobril nobenega posojila Kramar je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009. Na očitke trenutne uprave NLB, ki jih je povzel predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS), da več kot 40 odstotkov slabih posojil izvira iz časa pred letom 2006, je odgovoril, da v tem obdobju niso dajali slabih posojil.

"Ne vem, kaj je slabo posojilo. Kot bankir posojilo odobriš z namenom, da to opravi svojo funkcijo. V tem smislu v tem obdobju nismo dajali slabih posojil. Nasprotno, zelo smo se trudili, da so bila posojila dobra in ustrezno zavarovana," je dejal in povedal, da sam ni mogel odobriti nobenega posojila.

O konkretnih imenih ni želel govoriti Po njegovem mnenju je za stanje v bančništvu poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav. "Zelo malo je bank, ki jih niso reševali. A večino so reševali bistveno prej, hitreje in racionalnejše. Vse banke v Sloveniji so reševali, tudi tuje, a v centralah," je povzel in predlagal pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja o tem, kako se je Slovenija odzvala na krizo.

Kramar v odgovorih o konkretnih imenih ni želel govoriti, je pa dejal, da bi se, če bi lahko, "vsi začudili, s katerimi subjekti je sistem NLB največ zaslužil". Obžaloval je, da komisija ne more do vseh originalnih dokumentov, ne le o posojilih, temveč o regulaciji, torej o takratnih pravilih igre.