Luksuzna vozila so v pol leta napolnila državno blagajno za 1,2 milijona evrov

Davek se obračuna od avtomobilov in avtodomov s prostornino motorja nad 2500 kubičnimi centimetri, teh pa je med vsemi prvič registriranimi vozili nekaj manj kot desetina. Prihodki zaostajajo za napovedmi Dodatni davek na t. i. imenovana luksuzna motorna vozila je vlada vgradila v lani spomladi sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ. Kot je tedaj napovedovala, se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov. A kot kažejo podatki Davčne uprave RS, dejansko zbrani prihodki za temi napovedmi precej zaostajajo. Dodatni davek, ki se začne pri osmih odstotkih za vozila s prostornino motorja 2500 kubičnih centimetrov in se zatem v več korakih zvišuje do 16 odstotkov za tista, katerih motor ima prostornino 4000 kubičnih centimetrov in več, so morali trgovci v šestih mesecih do konca lanskega leta obračunati za 574 vozil. V proračun se je tako iz tega naslova steklo 1,2 milijona evrov, medtem ko je davek na motorna vozila, ki ga je Slovenija uvedla sredi leta 1999, lani v proračun prispeval 40,6 milijona evrov. Ob uvedbi dodatnega davka, s katerim naj bi obremenili bolj premožne, je vlada sicer napovedovala, da bo dosegel blizu eno petino zneska, ki se je od davka na motorna vozila v proračunu zbrala do zdaj. Prodaja vozil manjša Prodaja vozil se je sicer lani v Sloveniji zmanjšala. Po podatkih Dursa je bilo leta 2011 v Sloveniji prvič registriranih 95.380 vozil, medtem ko jih je bilo lani le še 67.422 oz. 29 odstotkov manj. Od teh je bilo, kot omenjeno, v drugem polletju 574 takšnih, od katerih je bilo treba plačati še dodaten davek.