Konkurenčnost Slovenije se vendarle izboljšuje

Potem ko je Slovenija lani zdrsnila na 55. mesto po konkurenčnosti, pred tem je bila na 52. mestu, je letos napredovala za šest mest in zasedla 49. mesto. Za njo so se med drugim uvrstile Grčija, Bolgarija in Hrvaška.

A kot je na predstavitvi raziskave spomnil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, je Slovenija še leta 2009 na lestvici konkurenčnosti zavzemala 32. mesto, zato je možnosti za izboljšanje uvrstitve še veliko.

"Bolj kot uvrstitev na lestvici je pomemben relativni zaostanek za najbolj konkurenčno državo, to mesto tudi letos zasedajo ZDA. Zaostanek je Slovenija v primerjavi z ZDA zmanjšala za 10 indeksnih točk," je poudaril.

Rešila nas je gospodarska rast Vzroki za boljšo uvrstitev Slovenije se skrivajo predvsem v nadpovprečni gospodarski rasti, ki je lani znašala 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ker si Slovenija tudi letos obeta več kot dvoodstotno rast, so možnosti za dodaten vzpon na lestvici tudi v prihodnjem letu.

Na boljši rezultat sta vplivala tudi izvoz, ki je dosegel preko 23 milijard evrov in nižja inflacija.

Po Stanovnikovih besedah ima Slovenija največje priložnosti za izboljšanje konkurenčnosti z izvedbo strukturnih reform iz nacionalnega reformnega programa, ki ga je že poslala v Bruselj. Predvsem sta ključni zdravstvena in pokojninska reforma. Nujno je tudi izboljšanje poslovnega okolja, ki še vedno ni dovolj privlačno za tuje vlagatelje. Na področju neposrednih tujih investicij oziroma greenfield investicij se Slovenija uvršča na rep lestvice.

Najslabša je poslovna učinkovitost IMD konkurenčnost držav meri na štirih ključnih področjih. Najvišje se Slovenija uvršča na področju infrastrukture, kjer zaseda 33. mesto. Po gospodarski uspešnosti je na 42. mestu, na področju vladne učinkovitosti na 52. mestu, najslabše pa se je odrezala na področju poslovne učinkovitosti. V raziskavi je prav pomen poslovne učinkovitosti izjemen, saj je kar devet od prvih desetih držav na tem področju uvrščenih na vrh lestvice.

Prav poslovna učinkovitost se je najmanj izboljšala, le za dve mesti. Raziskava je med največje konkurenčne slabosti Slovenije uvrstila učinkovitost nadzornih svetov pri nadzoru uprav, zadolženost podjetij kot oviro njihove konkurenčnosti, kredibilnost menedžerjev v družbi in odprtost nacionalne kulture do tujih idej. Vsa štiri področja so uvrščena povsem na rep lestvice izmed 61 držav, kar je zmanjšalo kakovostno upravljanje podjetij.

Menedžerji so sicer med najbolj privlačnimi lastnostmi Slovenije opozorili na razpoložljivost usposobljene delovne sile, visoko izobrazbo in zanesljivo infrastrukturo. Za najmanj privlačne lastnosti pa so označili neusposobljenost vlade, nestabilna in nepredvidljiva politika ter neučinkovit pravni red.

Švico sta prehitela Hongkong in Singapur Spremembe so se v primerjavi z lani zgodile tudi na samem vrhu lestvice. ZDA zaradi visoko inovativnih podjetij in dominantne vloge multinacionalk sicer ostajajo najbolj konkurenčna država na svetu, Švico pa sta z drugega mesta izrinila Hongkong in Singapur. Švica je tako pristala na četrtem mestu, sledijo ji Kanada, Luksemburg, Norveška, Danska, Švedska in Nemčija.

Največji napredek so dosegle Italija, Portugalska in Grčija.

V raziskavi je sodelovalo več kot šest tisoč menedžerjev, od tega sto iz Slovenije. Za izračun konkurenčnosti je bilo vključenih preko 300 statističnih in anketnih kriterijev.