Komisija začasno odobrila državno pomoč NLB

Komisija je ukrep odobrila začasno zaradi finančne stabilnosti, dokončno odločitev pa bo sprejela po prejemu načrta prestrukturiranja NLB. Almunia: Prestrukturiranje mora omogočiti trajno prihodnost banke Podpredsednik Komisije in evropski komisar za politiko konkurence Joaquin Almunia je ob tem izrazil razumevanje, da "NLB brez nujne dokapitalizacije ne more doseči ustrezne ravni kapitala in ohraniti finančne stabilnosti v Sloveniji". "Toda poskrbeti moramo, da bo prestrukturiranje NLB omogočilo trajnostno prihodnost banke, ne da bi bila za to potrebna stalna državna pomoč banki. Z ustreznim prestrukturiranjem se bo mogoče izogniti izkrivljanju konkurence, ki bi ga utegnila povzročiti državna pomoč," je še dejal Almunia. Slovenska vlada je povečanje kapitala NLB komisiji priglasila sredi letošnjega januarja. V skladu s priglasitvijo mora NLB zbrati lastniški kapital v vrednosti 250 milijonov evrov, kar ustreza 1,6 odstotka tehtane, tveganjem prilagojene aktive banke. NLB je sredi leta 2010 le za las uspešno prestala stresni test odpornosti na zunanje šoke. Na podlagi izida testov se je Banka Slovenije odločila, da mora NLB povečati svoj kapital, če želi ohraniti ustrezno raven temeljnega kapitala prvega reda.

Prvi krog se bo zaključil 21. marca NLB bo poskušala sredstva zbrati z javno ponudbo delnic, ki jih bodo v prvem krogu do 21. marca lahko vpisali obstoječi delničarji - med temi sta največja naša država ter belgijska KBC -, v morebitnem drugem krogu v zadnjem tednu marca pa bodo na voljo širši javnosti.

Po mnenju komisije je načrt dokapitalizacije ciljno naravnan, omejen na nujno potrebno in sorazmeren z želenim rezultatom. Zato je začasno odobrila ukrep kot nujno pomoč, dokler ne sprejme končne odločitve glede načrta prestrukturiranja NLB, ki ga morajo slovenski organi predložiti v šestih mesecih.

Delničarji so upravičeni do ene nove delnice na približno štiri obstoječe Predmet javne prodaje je največ 2.155.173 novih navadnih kosovnih delnic NLB z glasovalno pravico. Obstoječi delničarji jih lahko v prvem krogu prodaje vpišejo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke, a le, če so imeli na dan 14. februar v lasti vsaj tri delnice NLB. Število novih delnic, do katerih so upravičeni, se izračuna v razmerju 0,241992 - za približno vsake štiri obstoječe delnice so torej upravičeni do vpisa ene nove.

Država, ki ima v lasti 33,10 odstotka delnic banke, lahko vpiše 713.334 novih delnic v vrednosti 82,7 milijona evrov, KBC kot 30,57-odstotna lastnica pa 658.856 delnic v vrednosti 76,4 milijona evrov. Kot navajajo v NLB, je država izrazila namero, da bo izkoristila prednostno pravico do vpisa in vplačila ponujenih delnic, za ostale delničarje z več kot petodstotnim lastniškim deležem pa takšne informacije nimajo.

Med večjimi lastniki NLB so še Poteza Naložbe v stečaju s 5,80-odstotnim lastniškim deležem ter Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba s 5,05 oz. 5,01 odstotka delnicami. Poteza Naložbe ima tako predkupno pravico do vpisa delnic v vrednosti 14,5 milijona evrov, oba sklada pa skupaj 25,2 milijona evrov.

Prvi krog se bo zaključil 21. marca Vpisovanje novih delnic NLB poteka v 24 poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Prvi krog prodaje je stekel zjutraj ob 8. uri in bo potekal do vključno 21. marca do 13. ure. Vsi obstoječi delničarji bodo o številu delnic, ki jih imajo pravico vpisati in vplačati v prvem krogu prodaje, obveščeni pisno, so sporočili iz NLB.

Morebitne preostale delnice bodo ponudili javnosti V primeru, da vsi obstoječi delničarji ne bodo izkoristili prednostne pravice, bodo preostale delnice, ki v prvem krogu prodaje ne bodo vpisane in vplačane, v drugem krogu prodaje ponudili javnosti. Morebitni drugi krog prodaje bo potekal od 23. marca do vključno 30. marca do 13. ure. Delnice bodo lahko vpisale fizične in pravne osebe, domače in tuje.

V NLB pričakujejo, da bodo nove delnice izdane in vpisane na račune imetnikov delnic pri KDD predvidoma do konca aprila.

Lani več kot 200 milijonov evrov izgube Skupina NLB je lani zabeležila 202,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, medtem ko je predlani ta znašala 86,8 milijona evrov. Izguba je posledica oslabitev in rezervacij, ki so lani dosegle 477,3 milijona evrov.