Kaj GZS predlaga Miru Cerarju?

Boljše javne storitve za malo gospodarstvo

• Digitalizacija javne uprave

Digitalizacija javne uprave po vzoru modela E-Stonia: sistemska rešitev, ki bi zmanjšala birokratske ovire pri poslovanju (malih) podjetij in pri odnosih med državljani in državo.

• Odprava uravnilovke javnem sektorju

Funkcijska analiza javne uprave je konec lanskega leta pokazala velike razlike med delovanjem istovrstnih enot javne uprave.

• Ukinitev nepotrebnih ustanov in odprava nelojalne konkurence

Izpeljati je treba strokovno neodvisno analizo o potrebnosti in nujnosti enot javne uprave, ki bo osnova za odločno reformo uprave.

• Podpora strateškim verigam malega gospodarstva

Pregledna podpora strateškemu povezovanju že dokazano uspešnih malih podjetij z razvojnimi sredstvi, a po sistemu nagrajevanja dobrih in sankcioniranju slabih rezultatov, ne pa v celoti z nepovratnimi subvencijami. Obenem tudi privatizacija velikih državnih podjetij v panogah, ki so globalno praviloma v lasti zasebnih lastnikov. V turizmu tudi njihovo prestrukturiranje v manjše ponudnike, ki bi okrepili unikatno ponudbo v čezsektorski povezavi z drugimi ponudniki.

Boljše poslovno okolje za malo gospodarstvo

• Odločna davčna reforma, ne zgolj prestrukturiranje

Plače so preveč obdavčene. Davčna reforma mora slediti cilju razbremenitve plač in cenejšemu nagrajevanju zaposlenih, brez dodatne davčne obremenitve malega gospodarstva, kar bi vodilo do odpiranja novih delovnih mest v (malem) gospodarstvu.

• Stabilnejši pravni sistem, manj obremenjujoč za malo gospodarstvo

Malo gospodarstvo je preobremenjeno s predpisi, ki se pogosto tudi spreminjajo. Obenem povzročajo podjetjem čedalje večja bremena.

• Transparentnost inšpekcijskega nadzora in dela inšpekcijskih služb

Inšpekcijski organi naj ne delujejo predvsem kaznovalno, ampak bistveno bolj preventivno in edukativno.

• Enotna izvozna platforma in večja podpora izvozu

Mala in srednje velika podjetja so pogosto zapostavljena pri podpori internacionalizaciji slovenskega gospodarstva.

Boljše izobraževanje za malo gospodarstvo

• Izobraževanje po meri prihodnjih potreb gospodarstva

Zaradi strukturne brezposelnosti, zlasti mladih, je treba okrepiti in sistemsko umestiti karierno orientacijo v celoten sistem vzgoje in izobraževanja, omejiti vpise na terciarni program, v katerih je stopnja zaposljivosti diplomantom nizka in povečati vpis in izboljšati izobraževanje v srednješolskih tehnično strokovnih programih, ki jih slovenska proizvodnja zelo potrebuje.

• Več praktičnega pouka in nujna uvedba vajeništva

Nujno je uvesti več praktičnega usposabljanja kadrov v času šolanja.

• Akcijski načrt za deficitarne poklice

Mnogi poklici, ki so v izumiranju, so nujni za razvoj države in ohranjanje proizvodnje.

• Strokovna podpora malim podjetjem pri rasti in tveganjih

Hitro rastoče male družbe, ki razvijajo dobre produkte in hitro prodirajo na trg, se soočajo z izzivom, kako obvladovati rast in prepoznavati pasti.

Celotna priporočila si lahko preberete na spodnjih slikah: