Ponedeljek, 13. 4. 2015, 12.01
7 let, 7 mesecev
Kaj prinašajo vse bolj priljubljena prostotrgovinska območja?
Vlade si od prostotrgovinskih območij obetajo predvsem večje trgovinske prihodke in naložbe. Prva je bila ustanovljena leta 1959 na letališču Shannon na Irskem, s čimer je želela tamkajšnja vlada spodbuditi zaposlovanje v podeželskem okolju, izkoristiti majhno regionalno letališče in ustvariti dodatne prihodke irskemu gospodarstvu. Poskus je bil izjemno uspešen in deluje še danes. Število svetovnih območij proste trgovine se je občutneje povečalo v poznem 20. stoletju.
Največja zgodba o uspehu je leta 1980 ustanovljeno prostotrgovinsko območje v kitajskem mestu Shenzhen v bližini Hongkonga. Privabilo je na tisoče tujih vlagateljev, kitajskim oblastem pa na majhnem prostoru omogočilo eksperimentiranje z reformami. Bruto domači proizvod (BDP) desetmilijonskega Shenzena danes presega 185 milijard evrov, glavna gospodarska področja pa so visoka tehnologija, finančne storitve in kulturne dejavnosti.
Pred letom dni so se predstavniki Shenzena v Mariboru udeležili gospodarske konference, na kateri so želeli okrepiti sodelovanje s slovenskim trgom na področju avtomobilske industrije in nove energije. Konkretnih projektov za zdaj še ni bilo izpeljanih.
"Prednost prostotrgovinskih območij je, da tam delujoča podjetja dobijo ugodnejše pogoje proizvodne funkcije podjetja in da so praviloma za določen ali nedoločen čas brez davčnih obveznosti, ki v končni fazi vplivajo na višino marže proizvedenega," pravi Ante Milevoj, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). A pri tem opozarja, da podjetja pri tem omejujejo tudi zaveze, ki jih morajo sprejeti na dolgi rok. Največkrat gre za število zaposlenih.
Med uspešnejše države s prostotrgovinskimi območji se uvrščajo Združeni arabski emirati, Južna Koreja, Malezija in Filipini.
Šanghajsko območje se razteza na 29 kvadratnih kilometrih, ugodnosti pa veljajo za 19 različnih sektorjev, od bančništva do kulture. Igralništvo ni dovoljeno, ta privilegij še naprej uživa posebno administrativno območje Macao. Peking želi s tem spodbuditi gospodarsko rast, ki v zadnjem času nekoliko zaostaja za pričakovanji analitikov, in preizkusiti, ali tržne reforme delujejo.
V šanghajskem prostotrgovinskem območju so liberalizacijo trgovine med drugim nadgradili z možnostjo menjave juana v druge valute v investicijskih in kapitalskih tokovih. Šanghaj naj bi tako lažje tekmoval z drugimi finančnimi središči, kot sta avtonomno območje Hongkong in britanski London. A tri četrtine ameriških podjetij v Šanghaju ocenjuje, da jim območje ni prineslo nobenih koristi.
Da Slovenija takšnega območja nima, gre po besedah Milevoja z GZS pripisati nepreglednemu in nestimulativnemu poslovnemu okolju za tuje vlagatelje. "Neobstoj strategije dejavnosti državnega pomena, relativno visok strošek dela glede na primerljive države v regiji in verjetno še kaj," o razlogih govori direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS.
Milevoj se strinja, da je geografski potencial Slovenije primeren, a je ta za vlagatelje po njegovem mnenju na repu razlogov o odločitvi za posamezno investicijo. Izjema so razvojni dobavitelji, ki sledijo svojim kupcem po svetu. Ustanovitev prostotrgovinskega območja bi za Slovenijo pomenila dobro platformo za spodbujanje neposrednih tujih investicij, je prepričan Milevoj.
Prav tako niso majhni stroški teh prizadevanj. Spodbude za privabljanje vlagateljev kratkoročno pomenijo manj davčnih prihodkov države in izkrivljajo gospodarsko sliko. Območja so vse pogosteje tudi raj za pranje denarja.
Za to je nujna dobra infrastruktura, ki običajno prinese več koristi kot davčne olajšave. Pogosto zahteva velike vložke v nadgradnjo cest, železnic in pristanišč. Pomanjkanje takšnih naložb je bil vzrok za propad marsikaterega prostotrgovinskega območja v Afriki. Veliko novih območij ne bo uspešnih prav zaradi pomanjkanja zanesljive oskrbe z električno energijo ali pa so preveč oddaljena od pristanišča, napoveduje tednik The Economist.