Petek, 4. 8. 2023, 10.45
1 leto, 4 mesece
Junija medletno rekordno visok izvoz, uvoz nekoliko nižji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
K najvišji vrednosti izvoza je prispevala tudi inflacija, saj je po količinskih podatkih (masa v kilogramih) v primerjavi z lanskim junijem izvoz upadel, tudi uvoz se je količinsko zmanjšal bolj kot vrednostno.
Slovenska podjetja so v juniju izvozila za 5,3 milijarde evrov blaga, kar je 0,8 odstotka več kot junija lani. Čeprav je bila medletna rast majhna, pa je izvoz dosegel najvišjo vrednost doslej. Vrednost uvoza je junija nanesla 4,6 milijarde evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
V blagovni menjavi s tujino je bil ustvarjen tudi najvišji mesečni zunanjetrgovinski presežek do zdaj, znašal je 671 milijonov evrov, je sporočil državni statistični urad.
K najvišji vrednosti izvoza je prispevala tudi inflacija, saj je po količinskih podatkih (masa v kilogramih) v primerjavi z lanskim junijem izvoz upadel, tudi uvoz se je količinsko zmanjšal bolj kot vrednostno.
Trgovanje s članicami EU poteka enakomerno
Trgovanje z državami članicami EU po navedbah statističnega urada poteka precej enakomerno in se na mesečni ravni bistveno ne spreminja, medtem ko vrednost trgovanja z državami izven EU bolj niha, na kar vplivajo predvsem posli oplemenitenja.
Izvoz v države članice EU se je tako junija medletno zmanjšal za 5,9 odstotka, v države izven EU pa zvišal za 9,5 odstotka (brez poslov oplemenitenja pa za 19,1 odstotka).
Uvoz iz držav EU je bil nižji za sedem odstotkov, iz držav nečlanic za 3,1 odstotka, brez poslov oplemenitenja pa je uvoz iz slednjih upadel za 30,3 odstotka.
V prvem polletju se je vrednost izvoza v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 12,2 odstotka in je nanesla 28,5 milijarde evrov. Vrednost uvoza je znašala 28,7 milijarde in je bila za 3,3 odstotka višja. Kljub visokemu junijskemu presežku je skupno v prvih šestih mesecih nastal zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je znašal 207,6 milijona evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 99,3-odstotna.
V prvem četrtletju je bila vrednost izvoza za 27,1 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, vrednost uvoza pa se je zvišala za 12,1 odstotka. V drugem četrtletju je bil izvoz za 0,3 odstotka večji, uvoz pa za 4,5 odstotka manjši.
Visok izvoz v nečlanice EU
Vrednost trgovanja z državami članicami EU je v prvem četrtletju medletno še naraščala (izvoza za 7,4 odstotka, uvoza za 1,9 odstotka), v drugem četrtletju pa je bila nižja (izvoza za 5,4 odstotka, uvoza za 7,9 odstotka).
Pri trgovanju z državami nečlanicami se je v prvem četrtletju medletno izrazito povečala vrednost izvoza (za 68,8 odstotka), uvoza pa nekoliko manj (za 30,2 odstotka). Izstopala je nižja vrednost trgovanja s to skupino držav v aprilu, skupno pa je med aprilom in junijem izvoz narasel (za 8,8 odstotka), medtem ko je uvoz ostal skoraj enak kot v drugem četrtletju lani (za 0,3 odstotka večji).
Uvoz iz Rusije upadel za več kot 80 odstotkov
V prvi polovici leta so bili najpomembnejši izvozni trgi Švica, Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Vrednostno je Slovenija največ uvozila iz Švice, Kitajske, Nemčije, Italije in Avstrije.
V primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta sta najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Kitajske, izrazito pa se je znižala vrednost uvoza iz Ruske federacije, in sicer za več kot 80 odstotkov.
