IMD: Slovenija na lestvici konkurenčnosti na 51. mestu

Med 59 državami, ki so bile zajete v raziskavo, je pristala na 51. mestu. Lani je Slovenija utrpela največji padec med državami v raziskavi - padla je za 20 mest. Slabša ocena ekonomske uspešnosti Na področju ekonomske uspešnosti je Slovenija glede na leto prej izgubila eno mesto in se uvrstila na 43. Pri vladni učinkovitosti je zadržala 53. mesto, pri poslovni učinkovitosti je pridobila eno mesto in se uvrstila na 56., medtem ko je pri razvitosti infrastrukture napredovala za tri mesta na 31. Plestenjak: Najslabši smo pri mehkejših kazalcih Po oceni direktorja Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije Igorja Plestenjaka napredovanje na lestvici za eno mesto "ni slabše kot lani". "Rezultate je treba zelo kritično pogledati, treba jih je razčleniti," je dejal in dodal, da je Slovenija pri mehkejših kazalcih najslabša.

Kot je pojasnil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), anketni mehki kazalci prevladujejo pri oceni vladne in poslovne učinkovitosti. "Tam se odraža zelo subjektivno negativistično razpoloženje, ki je bilo prisotno, ko smo izvajali anketo," je pojasnil in dodal, da se je pri tem odrazila sedanja družbena klima.

Ta se odraža tudi v neustreznih odnosih med delodajalci in delojemalcih, kar je po njegovi oceni tudi posledica nekakovostnega socialnega dialoga. "Tu bo treba v prihodnje doseči reprezentativno sliko, tako na strani sindikatov, pa potem zbornic in vlade, da bi socialni dialog dosegel večjo učinkovitost in hitrejše konsenze," je dejal.

Premik "še ne zagotavlja dolgoročnega trenda" Premik za dve mesti na lestvici - ker so se lestvici letos pridružili Združeni arabski emirati, ki Sloveniji niso konkurenčni in so se uvrstili na 28. mesto - po Stanovnikovi oceni "še ne zagotavlja dolgoročnega trenda in bo treba to s konkretnimi ukrepi nadgraditi". Zaostanek za primerljivimi uspešnimi novimi članicami unije, kot sta Češka in Estonija, se ne zmanjšuje, najbolj kritična sklopa pri Sloveniji sta poslovna in vladna neučinkovitost.

Po njegovi oceni naj bi slovenska konkurenčnost napredovala predvsem na uspešni visoko usposobljeni delovni sili, na zanesljivi in učinkoviti infrastrukturi ter na dvigu produktivnosti.

Kako izboljšati konkurenčnost? Priporočila za izboljšanje konkurenčnosti so sicer razdelili v štiri sklope: ukrepe na področju zagotavljanja večje fleksibilnosti na trgu dela, javna naročila, poenostavitev administrativnih postopkov in izboljšanje nacionalnega inovacijskega sistema.

Med drugim priporočajo zmanjšanje formalnih postopkov pri odpuščanju delavcev, bolj prožno plačno politiko, prenovo reguliranih poklicev, vzpostavitev kapice na socialne prispevke, zaščito podizvajalcev v javnih naročilih, hitrejše in enostavnejše pridobivanje gradbenega dovoljenja ter povečanje učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj.

Podrobnejše rezultate je predstavila Sonja Uršič z IER. Na področju ekonomske uspešnosti je najboljši rezultat Slovenija dosegla pri cenah, kjer je država napredovala za sedem mest in se uvrstila na osmo mesto, medtem ko je največji padec, za 12 mest na 41., utrpela pri mednarodni trgovini, kar Uršičeva pripisuje slabšemu okrevanju izvoza.

Napredovali na področju produktivnosti in učinkovitosti Pri vladni učinkovitosti je bil največji napredek pri družbenem okviru (+12 mest na 34.) in največji padec institucionalnega okvira (za sedem mest na 53.). Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija najbolj napredovala na področju produktivnosti in učinkovitosti (+13 mest na 37.), medtem ko je padec za tri mesta prizadel finance (56. mesto) in menedžerske prakse (57. mesto).

Na področju infrastrukture v primerjavi z lansko lestvico ni bistvenih sprememb - mesto so pridobile tehnološka infrastruktura (36. mesto) in izobraževanje (25. mesto), medtem ko so mesto izgubile znanstvena infrastruktura (38. mesto) ter zdravje in okolje (30. mesto), je še navedla Uršičeva.