Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić: Na voljo imamo sto inšpektorjev za dva milijona prebivalcev

Gospa Grlić, na tržnem inšpektoratu ste objavili poslovno poročilo za leto 2014. Kaj kažejo izsledki? Tržni inšpektorat se trudi, da svoje delo opravlja hitro in učinkovito. Hitri smo tudi pri pripravi poslovnega poročila, ki je na naši spletni strani že dostopno javnosti. Kot kaže poročilo, smo v letošnjem letu dosegli in celo presegli načrtovane cilje. Smo prekrškovni organ oziroma organ represije. Ker se zavedamo, da vloga represije v tem času ni primerna, posvečamo veliko pozornosti preventivnemu ravnanju.

Kaj pomeni, da ste presegli načrte? Pri načrtovanju upoštevamo trenutno stanje zakonodaje, načrtovane spremembe, različne skupne evropske akcije, prijave, načrt pa nenehno prilagajamo stanju na trgu. V obdobju lanskih poplav in žledu smo temu prilagodili tudi svoje nadzore. Ko na trgu opazimo nekatere nepravilnosti, se nanje nemudoma odzovemo in ukrepamo.

Kateri so največji dosežki v lanskem letu? Ker ves čas budno spremljamo ravnanje podjetij pri oglaševanju in ponujanju blaga in storitev, smo novembra lani prvič preverjali stanje na področju parkiranja. Izvedli smo 84 inšpekcijskih nadzorov označevanja cen in izdajanja računov na vsem območju Slovenije, od tega skoraj polovico na območju Ljubljane. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti smo izdali devet upravnih odločb in 10 opozoril. Glede na ugotovitve nadzora lahko sklenemo, da je bil ta potreben in učinkovit, letos ga bomo ponovili.

Največ pomanjkljivosti smo ugotovili pri zavajajočem oglaševanju cen parkiranja v bližini zdravstvenih ustanov. Vozniki so tu tako rekoč primorani parkirati in so že iz osebnih razlogov pod pritiskom. Tako smo ugotovili, da so se pred vhodom na parkirišče oziroma garažno hišo oglaševale ugodne cene parkiranja, v bistveno manjšem tisku, ki ga iz avtomobila ni mogoče prebrati, pa se je izkazalo, da veljajo za nočni čas. Takšno nepošteno poslovno prakso smo med drugim opazili v parkirnih hišah v bližini ljubljanskega kliničnega centra, zato smo konec letošnjega januarja prekrškovno odločbo vročili pravni osebi, odgovorna oseba pa je še ni prevzela. Ker ima odgovorna oseba še čas vložitve zahteve za sodno varstvo, postopek še ni končan.

Poleg tega smo na slovenskem trgu smo odkrili 41 nevarnih neprehrambenih proizvodov, ki so jih po naših ugotovitvah umaknili. Gre za različne izdelke, od nevarnih otroških oblačil, letečih lampijonov, krožnih žag do detektorjev dima.

Velik pomen na svoji spletni strani dajemo tudi obvestilom potrošnikov. Takšen primer je bila lani spletna prodaja preparata za hujšanje Green Coffee. Prodajalec je obljubljal povrnitev kupnine v primeru nezadovoljstva z izdelkom, a tega ni izpolnil. Ker je prodajalec registriran zunaj EU, nismo imeli možnosti ukrepanja. Pri tem želim porabnike posebej opozoriti na previdnost pri nakupa izdelkov iz držav zunaj EU, kjer jim v primerjavi z nakupom v slovenskih ali evropskih trgovinah ne moremo pomagati.

Imajo potrošniki pravico povrnitve kupnine za vsak izdelek, kupljen v EU? Če prodajalec v oglasih obljublja povrnitev kupnine za izdelek, s katerim potrošnik ni zadovoljen, mora obljubo spoštovati in mu kupnino vrniti. Takšne poslovne prakse strogo nadzorujemo in sankcioniramo. Ne gre le za oglase iz TV-prodaje, temveč tudi prodajo velikih trgovskih verig, ki pošiljajo kataloge potrošnikom na dom. Če potrošnik v reklamnem katalogu opazi izdelek, ki ga nato na prodajnih policah sploh ne najde ali pa je na voljo v izjemno majhnih količinah, govorimo o nepošteni poslovni praksi. V tem primeru se lahko obrne na nas. Velikokrat smo ukrepali tudi v primerih, ko je prodajalec prečrtal prvotno ceno izdelka (ta naj bi bila priporočena cena dobavitelja) in ga je prodajal po nižji ceni. V takih primerih pregledamo trgovinske evidence in če ugotovimo, da izdelka nikoli niso prodajali po prvotni ceni, ukrepamo.

Lani smo skupaj opravili več kot 20 tisoč pregledov. Polovica se jih je nanašala na nepošteno poslovno prakso in varstvo potrošnikov.

Koliko prijav prejmete od potrošnikov? Se odzovete na vsako? Prijava potrošnika je za nas izjemno pomembna. Lani smo obravnavali okoli 300 takšnih prijav, tako podpisanih kot anonimnih. Pri tem je treba poudariti, da prijavitelja nikoli ne izdamo. Lažje je sicer obravnavati podpisane prijave, saj lahko za več informacij o domnevnem prekršku stopimo v stik s prijaviteljem. Veliko težav, s katerimi se na nas obračajo potrošniki, rešimo že po telefonu, ko jim svetujemo, tako nazadnje sploh ne vložijo prijave.

V zadnjem obdobju so potrošnike preplavili oglasi podjetij, ki ponujajo zastonj vinjete. Res je. Pri tem smo zelo pozorni, kako je sporočilo oblikovano in ali daje potrošniku dovolj informacij. Zastonj vinjete je ponujalo kar nekaj podjetij, naši postopki pa še niso končani. Podjetja so bila pri tem različno inovativna. Če bomo ugotovili, da gre za nepošteno poslovno prakso, je predvidena kazen tri tisoč evrov za pravno osebo in 300 evrov za odgovorno osebo. V tem primeru tudi prepovemo nadaljnje oglaševalske aktivnosti.

V poročilu med drugim poudarjate, da imate na voljo tretjino manj inšpektorjev kot pred desetimi leti, pri čemer se je število predpisov močno povečalo. Zakaj država, ki se trudi na vse načine zajeziti sivo ekonomijo, števila inšpektorjev ne poveča? Žal nisem pravi naslov za to vprašanje. Že devet let vodim tržni inšpektorat, vedno pa sem poskušala razumeti stanje v državi. Nikoli nisem vztrajala pri dodatnih zaposlitvah, ampak smo vedno delali s polno paro. Trenutno imamo na voljo sto tržnih inšpektorjev za dva milijona državljanov. Če bi želeli samo enkrat na leto pregledati vse registrirane gospodarske subjekte, bi moral vsak inšpektor pregledati 2.135 subjektov. Zaradi primerov, ko ni mogoče opraviti nadzora v dopoldanskem delovnem času, smo uvedli popoldanski delavnik, nočne akcije in nadzor ob koncu tedna. Prav tako smo potrošnikom vsak dan dostopni na sedežu inšpektorata v Ljubljani, v enotah v Ljubljani, Mariboru in Celju.

Kako merite uspešnost inšpektorjev? Trudim se, da so vsi čim bolj enakovredno obremenjeni. V obstoječem sistemu brez nagrajevanja se lahko inšpektorjem le zahvalim. Moja naloga je torej izjemno težavna. Sem pa večkrat resornim ministrstvom predlagala, da bi imela na voljo določen znesek, s katerim bi slabim vzela, dobrim pa dala.

Kako ste zadovoljni z bojem proti sivi ekonomiji? So rezultati že vidni? Martin Krpan je med Slovenci na žalost še vedno nacionalni junak. Težava pa je v tem, da imamo Slovenci zdaj svojo državo. Vedno poudarjamo, da mora vsak potrošnik zahtevati račun, sicer ne more uveljavljati reklamacij. Niti se ne more na nikogar obrniti.

Zanimivo je, da so med tistimi, ki pogosto ne izdajo računa, tudi odvetniki in zobozdravniki, ki so zavezani k etičnim načelom. Ko prav zdaj vroče debatirajo o davčnih blagajnah, je zanimivo videti, kdo jim najbolj nasprotuje. To so poleg obrtnikov tudi odvetniki. Če imajo v obstoječem stanju koristi, je logično, da novi ureditvi nasprotujejo. Osebno sem velika zagovornica davčnih blagajn po modelu, kot ga imajo na Hrvaškem.

Zgodba o uvedbi pravih davčnih blagajn v Sloveniji se vleče že zadnja štiri leta in še zdaj jih nimamo. Morda jih dobimo prihodnje leto. Zakaj je tako? Menim, da gre za politično odločitev. Preden smo uvedli davek na dodano vrednost, smo imeli zakon o prometnem davku, v katerem je bila določba, da je kupec lahko kaznovan, če ne vzame računa. Če je zdaj samoumevno, da se izdajajo računi, zakaj nekoga moti, da to ni zapisano v zakonu. Potem ne bo kršitev. Gre za našo dvojno moralo.

Ampak uvedba davčnih blagajn še vedno ne rešuje vprašanja neizdajanja računov? Res je. Rešuje pa težavo brisanja računov.

Ni torej dovolj, da nam prodajalec izda račun, ampak ga mora kupec tudi vzeti? Odkar so v veljavi virtualne davčne blagajne, kjer ni dovoljeno brisanje računov, se kljub temu najdejo primeri zavezancev, ki brišejo račune. Če račun pustimo na pultu, lahko prodajalec račun izbriše, saj kupec nima dokazila o nakupu. Da vzamejo račun, bi moralo za potrošnike postati samoumevno. Kazen za neizdajo računa znaša 1.200 evrov.