Država kot večinski lastnik "tuhta", kaj bo z Luko Koper

Slovensko pomorsko okno v svet – kot mnogi razumejo in vidijo koprsko Luko – je bilo že v preteklosti mnogokrat v prodajnih načrtih prejšnjih slovenskih vlad, pa se do zdaj še nikoli ni zgodilo, da bi država dokončno izstopila iz večinskega (ali v celoti) lastništva Luke, ki upravlja naše edino pristanišče. Država ima v Luki skupaj s Kadom in Sodom skoraj 68-odstotni lastniški delež, neposredno pa kar 51 odstotkov.

Koprska Luka že večkrat tarča globalnih velikanov Luko Koper so že v preteklosti večkrat "obletavali" predstavniki številnih tudi največjih globalnih logističnih in terminalskih operaterjev, ki v koprskem pristanišču vidijo priložnost in možnost preboja, zlasti v osrčje Evrope. Tudi zdaj se za vstop v Luko zanima kar nekaj globalnih igralcev. Tudi nizozemski APM, ki sodi pod okrilje velikana A.P. Mollerja – Maerska, pa britanski Hutchison Port Holdings in počasi rastoči britanski Eurogate, da o kitajskih željah, zlasti Checa (China Harbour Engineering Company), niti ne izgubljamo besed.

Odločila bo aktualna vlada in njen predsednik Janez Janša Tuje naložbenike zanima edino in samo večinsko lastništvo v koprski Luki – 51 odstotkov in več, pravijo dobro obveščeni. To je gotovo dejstvo! Vprašanje pa je, za kakšno, če sploh, se bo o izstopu iz večinskega lastništva Luke odločila aktualna Janševa vlada, ko bo enkrat končno spisana in v državnem zboru tudi potrjena strategija upravljanja z državnim premoženjem.

Rigler: Strateški partner bi moral pripeljati nov tovor Na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor poudarjajo, da je upravljanje z naložbami države po novem v pristojnosti Slovenskega državnega holdinga (SDH). Strategija tega upravljanja še ni pripravljena, priznavajo na omenjenem ministrstvu. Kot je za Planet Siol.net povedal prvi mož direktorata za infrastrukturo na istoimenskem ministrstvu Boštjan Rigler, pa bi si v Luki želeli strateškega partnerja, ki bi v Koper pripeljal nov tovor, v pristanišču pa se ne bi obnašal ekskluzivistično, kar pomeni, da ne bi skrbel le za svoje ladje. Povedano drugače, vlagati bo moral tudi v razvoj in prihodnost koprskega pristanišča (podaljšanje prvega pomola, morebitni tretji pomol), čaka pa ga tudi precej zahtevna reorganizacija podjetja, ki bi lahko poslovalo veliko učinkoviteje, kot posluje zdaj, znajo povedati poznavalci dogajanja v slovenskem pomorskem oknu v svet.