Dolga zima terjala višje stroške zimskega vzdrževanja avtocest

Omenjenih sedem milijonov evrov stroškov zajema skupne stroške, torej material (sol, kalcijev klorid) in delo. V Darsu ob tem pojasnjujejo, da je poraba soli letos znašala okoli 48.000 ton, poraba kalcijevega klorida pa okrog 1,5 milijona litrov. V sezoni 2009/2010 so porabili kar 45.000 ton soli Doslej je bila po porabi materiala rekordna sezona 2009/2010, ko je poraba znašala 45.000 ton soli. V lanski sezoni je poraba znašala 16.000 ton, leto prej 26.000 ton, v sezoni 2008/2009 pa 28.000 ton, so pojasnili na Darsu. Letos manj nihanj temperatur in zato tudi manj poškodb? Sicer pa zima in pomladansko obdobje predstavljata čas, ko se lahko poveča število poškodb na cestišču. Letošnja zima je bila razmeroma dolga, ni pa bilo veliko nihanj temperatur, recimo med -10 in +10 stopinj Celzija, kar je za nastanek poškodb še posebej ugodno. Dodatno se poškodbe lahko povečajo predvsem na mestih, kjer je bila zgornja asfaltna plast že delno poškodovana in je bil zaradi tega omogočen dostop vode in solnice do nosilnih asfaltnih in tamponskih slojev. Dars samo zaradi posledic zime na avtocestah v letošnjem letu ne predvideva večjih dodatnih obnovitvenih del, se pa lahko poveča obseg manjših lokalnih sanacij (krpanje). Po koncu zimske službe se opravijo pregledi in na njihovi podlagi je lahko podana ocena poškodb, so še pojasnili v družbi.