Da je Slovenija na repu lestvice konkurenšnosti ni presenečenje

Je pa, tako pravijo pri GZS-ju, nova grožnja. Ob tem oboji tudi izpostavljajo, da so že ves čas opozarjali na nujnost strukturnih reform in izvedbo ukrepov, ki so ključnega pomena za izhod Slovenije iz krize. Na letošnji lestvici konkurenčnosti, s katero ugledni švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) meri, kako uspešno država upravlja s svojimi gospodarskimi in človeškimi viri za povečanje svoje blaginje, je namreč Slovenija v primerjavi z lanskim letom zdrsnila za eno mesto in tako med 60 državami zasedla 52. mesto. "Padec konkurenčnosti je le še dodatni pokazatelj, da tako zdajšnja vlada kot prejšnje vlade niso učinkovito ukrepale na vseh tistih področjih, kjer smo po konkurenčnosti izgubili že tako slabo pozicijo. Rezultat je, da smo danes za vsemi novimi članicami EU-ja 10. Prehitele so nas celo najbolj problematične. Posledično pa imamo nesprejemljiv trend naraščanja praznine v državnih blagajnah," so kritični pri GZS-ju. Ob tem izražajo zaskrbljenost nad skrajnim pesimizmom slovenskih menedžerjev, ki je odraz stanja na trgu in hkrati odraz družbene klime. Več optimizma bo po njihovem prepričanju pričakovati šele takrat, ko bo vlada začela ukrepati tako, da bo po eni strani zadostila Bruslju, po drugi pa gospodarske aktivnosti ne bo dušila, temveč oživljala. "Vsaj dva ukrepa sta poleg sanacije bank in pametnega razdolževanja podjetij pri tem ključnega pomena: čim hitrejši začetek ekonomsko smiselnih investicij, vsaj ene večje že v tem letu, in pritok svežega kapitala s tujimi investicijami. Prav zadnje je v novem poročilu IMD-ja ena od najbolj alarmantnih točk." Kot so še prepričani pri GZS-ju, mora poslovno okolje postati naklonjeno gospodarstvu, posebej izvoznikom, saj smo po mednarodni vpetosti na lestvici najbolj padli. "Dejstvo je, da se izvoz ohlaja, izziv pa bo loviti izvozne trende Nemčije, kamor največ izvažamo." Sedovnik: Mikro in mala gospodarstva so v uspešnih državah glavni generator novega zaposlovanja Namestnik generalnega sekretarja OZS-ja Pavel Sedovnik je, kot že rečeno, povedal, da na problem konkurenčnosti mikro in malega gospodarstva opozarjajo že vrsto let. "Bili smo tudi edini, ki smo delovno reformo ocenili kot neprimerno, in ta je eden pomembnejših segmentov konkurenčnosti omenjenega gospodarstva." Država bi morala za zvišanje konkurenčnosti po njegovem mnenju vzpostaviti primerljivo poslovno okolje, kakršnega imajo uspešne države, kot so na primer Avstrija, Švica in Nemčija. Rezultati, ki jih namreč v teh državah dosegajo mikro in mala gospodarstva, so na bistveno višjem nivoju in so glavni generator novega zaposlovanja. V Sloveniji bi morali po njegovih besedah tako najprej zagnati investicijski ciklus, omogočiti financiranje podjetij v proizvodnji in, seveda, zagotoviti primerljivo urejen trg dela, ki bo omogočal hitro in fleksibilno zaposlovanje.