Bo morala Slovenija za nove odškodnine rezervirati milijardo evrov?

Potem ko smo pisali koliko podjetij je moralo do zdaj v Sloveniji zapreti svoja vrata, smo preverili, kaj so bili glavni vzroki za tako velik izbris slovenskih družb. Eden izmed njih je tudi nasilni oziroma administrativni izbris podjetij.

V senci izbrisanih se je odvijal tudi izbris slovenskih podjetij Po osamosvojitvi Slovenije so se v senci izbrisa prebivalcev Slovenije dogajali tudi administrativni množični izbrisi gospodarskih družb. A precej manj odmevno.

Država je namreč zaradi prevelike finančne nediscipline in insolvetnosti podjetij leta 1999 sprejela zakon o finančnem poslovanju podjetij, na podlagi katerega je iz sodnega registra praktično čez noč izbrisala več kot 17 tisoč zadolženih podjetij. Ta je veljal celo za nazaj, kar je v nasprotju s slovensko ustavo.

Razlog večine izbrisov je bila blokada poslovnih računov, nihče pa ni ugotavljal razlogov za ta pojav.

Razloge, ki so vodili v zadolženost gospodarskih družb, je pogosto moč najti v nemoči malih podjetnikov, da izterjajo terjatve do večjih poslovnih sistemov, kot so na primer SCT, Vegrad, Merkur, Primorje …

Da so dolžniki, so nekateri ustanovitelji podjetij spoznali šele ob obisku rubežnika Zaradi finančnih težav je država zadolžene družbe preprosto izbrisala, upniki pa so se nato z rubeži obrnili direktno na ustanovitelje, družbenike ali družinske člane izbrisanih družb. Po izbrisu družb je bilo njihovim ustanoviteljem tudi onemogočeno uveljavljanje terjatev do svojih dolžnikov.

Lastniki in ustanovitelji zadolženih podjetij so tako avtomatično za dolgove svojih podjetij odgovarjali s svojim osebnim premoženjem. Do takrat je namreč veljalo, da družba za dolgove odgovarja le s premoženjem družbe, razen če upniki dokažejo zlorabe z namenom okoriščanja.

"Gre za kršenje 22. člena ustave, ki govori o enakem varstvu pravic. Do leta 2000 družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo ali delniških družbah pod nobenim pogojem niso odgovarjali za dolgove družbe. Od leta 2000 do leta 2011 so za te dolgove odgovarjali z osebnim premoženjem, od leta 2011 dalje pa znova ne več," pojasnjuje Bojan Šušterič iz Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (CINIP).

Proti dolžnikom poteka 18 tisoč sodnih postopkov Posledice izbrisa so prizadele več kot 50 tisoč državljanov, ki so bili družbeniki ali delničarji v izbrisanih gospodarskih družbah. Dolžniki za prenos dolga iz kapitalske družbe na fizično osebo sploh niso dobili odločb, na katere bi se lahko pritožili.

Družbam so z izbrisom vzeli tudi vse njeno premoženje v obliki terjatev, zalog in celo nepremičnin, dolgovi pa so se prenesli na ustanovitelje podjetij.

Trenutno proti tem dolžnikom teče 18 tisoč pravdnih postopkov, predvsem rubežev. Mnogi dolgove podjetij plačujejo še danes, saj so ti zaradi zamudnih obresti narasli na več deset ali celo sto tisoč evrov, drugi so morali v osebni stečaj.

Ženi pokojnega družbenika podjetja zarubili hišo "Eni izmed članic civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij so nedavno zarubili hišo in jo izselili, četudi ni bila nikoli družbenica v podjetju ali v njem zaposlena. Bila je zgolj žena pokojnega moža, ki je bil družbenik administrativno izbrisanega podjetja," pove član upravnega odbora CINIP Šušterič in dodaja, da je podobnih primerov še veliko.

Državni zbor je sicer naknadno z veliko politično večino sprejel dva zakona, ki sta poskusila rešiti problem, a je ustavno sodišče oba razveljavilo. Nazadnje leta 2012. Od takrat novih rešitev ni bilo, zato se je CINIP pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Tožbo proti Sloveniji je sicer vložil Ivan Vodeb, ki pa so jo v CINIP-u spremenili v pilotno. To pomeni, da bo razsodba veljala za vse primere izbrisov kapitalskih družb in prenosa njihovih dolgov na ustanovitelje.

"Za Slovenijo bi bila prava katastrofa, če bi jo individualno tožilo vseh 18 tisoč oškodovancev," pojasnjuje Šušterič.

Oškodovanci prepričani, da bo sodišče odločilo v njihovo korist Zastopnik te tožbe je rimski odvetnik in profesor prava človekovih pravic Andrea Sacucci, ki je v Strasbourgu uspešno zastopal tudi izbrisane po osamosvojitvi Slovenije. Specialist za obravnavo kršenja človekovih pravic je prepričan v pozitivno razsodbo, temu pa po Šušteričevih besedah pritrjujejo tudi razgovori z mednarodnimi pravnimi strokovnjaki.

"Naši odvetniki so v večini primerov naklonjeni k temu, da stranke zastopajo zgolj zaradi lastnega zaslužka. Pri tem je zanimivo, da je ESČP zavrnil kar nekaj tožb, ker slovenski odvetniki predmeta tožbe niso ustrezno formulirali," na vprašanje, zakaj so izbrali italijanskega odvetnika, odgovarja Šušterič.

Potem ko je ESČP pred dvema letoma razsodilo v prid izbrisanim prebivalcem Slovenije, enako pričakujejo tudi v CINIP.

Če bo sodba pritrdila oškodovancem, bo morala Slovenija globoko seči v žep Če bo sodba uspešna, bo morala država urediti položaj vseh oškodovanih. Glede na to, da so dolgove odplačevali iz pokojnin in dohodkov in mnogi od njih to počno še danes, bodo odškodnine, ki jih bo morala plačati država, precej visoke.

V CINIP napovedujejo, da bodo skupaj presegle milijardo evrov, saj je ob izbrisu bilo izbrisano tudi premoženje izbrisanih kapitalskih družb, predvsem njihovih terjatev do dolžnikov.

Z ministrstva za pravosodje so nam skopo odgovorili, da ESČP pritožbe, ki jo je na sodišče vložila CINIP, Sloveniji doslej še ni izročilo. Zato državno pravobranilstvo z njo ni seznanjeno. Naše navedbe o skorajšnji razsodbi tako označujejo za netočne.

Lani sestanek z ministrom Klemenčičem Šušterič trditve pravosodnega ministrstva označuje za navadno sprenevedanje, saj so se v začetku lanskega leta na to temo sestali s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem in njegovo ožjo ekipo.

"Na sestanku so nas obvestili, da so na predhodnih sestankih natančno proučili našo situacijo in se nam opravičujejo za povzročeno krivico. Predlagali so nam, naj jim pomagamo najti ustrezne rešitve," še sklene Šušterič.

Ministrstvo zanikalo opravičilo izbrisanim Pravosodno ministrstvo je po objavi našega članka odločno zanikalo, da naj bi se na sestanku predstavniki ministrstva Šušteriču opravičili za povzročeno krivico.

"Minister se je strinjal, da izpostavljeni primeri predstavljajo tragične osebne zgodbe in poudaril, da je pravna situacija bila in je zapletena. Ocenil je, da so bile okoliščine leta 1999 do neke mere res posebne, saj je obstajalo veliko nedelujočih gospodarskih družb, v katerih družbeniki niso izpeljali potrebnih postopkov za njihovo zakonito prenehanje," so zapisali v odzivu.

Klemenčič se je zavezal, da bo pravosodno ministrstvo - odvisno od odločitve ESČP - po prejemu odločitve na prvi stopnji odločanja ESČP, ki pa še ne bo pravnomočna, proučilo možnosti za pravno ureditev položaja aktivnih družbenikov družb kot dolžnikov v tekočih izvršilnih postopkih.

Slovenija na prvem mestu po kršenju človekovih pravic Slovenija je sicer po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic na število prebivalcev med članicami ESČP na prvem mestu. ESČP je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Takšna zakonodaja, ki je povsem v nasprotju z korporativno zakonodajo v EU, je po Šušteričevem mnenju tudi glavni razlog, da Slovenija gospodarsko nazaduje in v Sloveniji ni tujih naložb.