Torek, 3. 9. 2019, 11.57
5 let, 3 mesece
Avstrijci in Šešok premagali Dars pod Golovcem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,13
11
Medtem ko se zaradi spopada domačih in tujih gradbincev še vedno ni začela gradnja druge cevi predora Karavanke, se zgodba ponavlja tudi v predoru Golovec na ljubljanski vzhodni obvoznici.
Dars je v začetku leta napovedal celovito sanacijo in prenovo predora, zgrajenega leta 1999. Objavil je razpis, na katerem je prejel dve ponudbi. Oddala sta ju:
- Kolektor CPG, ki je bil dela pripravljen izvesti za slabih 8,6 milijona evrov, in
- konzorcij avstrijskega Strabaga in Iskre, ki je v lasti družine Šešok. Njegova ponudba je vredna 8,8 milijona evrov, torej približno 270 tisoč evrov več.
Preobrat: državni revizorji ugodili Avstrijcem
Čeprav sta bili obe ponudbi nižji od zgornje meje (8,9 milijona evrov), na Darsu niso izbrali nikogar. Na prvotno odločitev, da izberejo cenejši Kolektor CPG, so se namreč pritožili v Strabagu, Dars pa je njegovi pritožbi ugodil. Ponudba Kolektorja CPG je bila zaradi pomanjkljivosti označena za nedopustno, kar bi moralo vrata do posla odpreti Strabagu. A tudi Avstrijci ga niso dobili, saj so na Darsu ugotovili, da so oddali nepopolno dokumentacijo.
Že takrat je postalo jasno, da prenove predora Golovec ne bo, saj jo je zaradi obsega del mogoče izpeljati le v poletnih mesecih, ko je prometa na vzhodni ljubljanski obvoznici najmanj. A zadnji dogodki že odpirajo vprašanje, ali se lahko prenova zavleče še za dodatno leto dni.
Strabagu je namreč spet uspelo s pritožbo. Tokrat na državni revizijski komisiji, ki je Avstrijcem ugodila in Darsovo odločitev, da posla ne bo dobil nihče, razveljavila. Dars ima tako na voljo dve možnosti: ali ponovno izbira med Kolektorjem CPG in Strabagom ali pa razpis ponovi.
Tomaž Vidic, prvi mož Darsa
Kaj je Samo Červek sporočil Darsu
Čeprav so na Darsu že pred časom zatrdili, da enoletni zamik obnovitvenih del "ne bo vplival na varnost udeležencev v prometu", pomeni odločitev državne revizijske komisije, ki jo od maja vodi Samo Červek, resno kritiko ravnanja Darsa. V sklepu je namreč Darsu očitala nepreglednost pri določanju razpisnih zahtev.
"Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna, ter da postavljenim razpisnim zahtevam sledi tudi pri ocenjevanju ponudb," je zapisala komisija.
"Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti," je mogoče prebrati v sklepu. In kaj, če je zahteva naročnika, v tem primeru torej Darsa, zapisana tako, da dopušča več mogočih razumnih razlag? Takrat je treba "v razmerju do ponudnika uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist, oziroma zapisala, da nejasnih zahtev ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov," so poudarili na državni revizijski komisiji.
Luč za Turke na koncu karavanškega predora?
Gre za odločitev, ki bi lahko imela vrsto posledic za dogajanje v prihodnjih mesecih. Ne le za odločanje v predoru Golovec. Kot je znano, so prav na Darsu v preteklih mesecih državni revizijski komisiji očitali formalistično odločanje v zadevi Karavanke, v kateri je razveljavila prvo odločitev, da za izvajalca del izbere turški Cengiz.
Samo Červek, predsednik državne revizijske komisije
"Postopki javnega naročanja v revizijskem delu vedno bolj postajajo iskanje formalnih pomanjkljivosti izbrane ponudbe, ne pa uresničevanje temeljnih načel javnega naročanja, torej konkurenčnosti ponudnikov ter gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev," so takrat sporočili iz nadzornega sveta Darsa. Takrat je državno revizijsko komisijo še vodil Borut Smrdel.
Ker po zamenjavi predsednika državna revizijska komisija zdaj Darsu očita formalistične "nejasnosti" in "nedvoumnosti", je mogoče domnevati, da bo manj formalistično tudi njeno morebitno odločanje o novih revizijskih postopku v zadevi Karavanke. V tem primeru bi bil najbližje poslu turški Cengiz, ki je tudi v novem postopku oddal daleč najcenejšo ponudbo v vrednosti slabih sto milijonov evrov.
Kot je znano, je državna revizijska komisija konec avgusta že zavrgla zahtevka Gorenjske gradbene družbe in Kolektorja za revizijo v postopku izbire izvajalca gradnje druge cevi karavanškega predora, ki se nista strinjala z odločitvijo Darsa, da bo izvajalca del izbral s pogajanji, k oddaji ponudbe pa je povabil tudi Turke. To je pomenilo, da lahko Dars nadaljuje postopek izbire.
Domači gradbinci proti Turkom tudi na železnicah
Precej bolje kaže domačim gradbincem pri enem od večjih poslov pri posodabljanju domačega železniškega projekta – modernizaciji proge Maribor–Šentilj. Najnižjo ponudbo je oddal konzorcij, v katerem je pet domačih gradbincev: SGP Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba (GGD). Vrednost ponudbe je 101 milijon evrov, kar je enako najvišji določeni vrednosti posla, kot jo je določila državna direkcija za infrastrukturo.
Ponudba turškega Cengiza je znašala dobrih 117 milijonov, še za skoraj 20 milijonov evrov pa je bila dražja ponudba, ki jo je oddal Strabag. Odločitev o izboru izvajalca bo direkcija sprejela predvidoma prihodnji mesec.
11