Torek, 11. 8. 2015, 13.28
8 let, 2 meseca
Ali se lahko lastniki posojil v švicarskih frankih kmalu nadejajo dobrih novic?

Potem ko je švicarska centralna banka januarja letos po treh letih vzdrževanja vrednosti franka pri najmanj 1,20 franka za evro nepričakovano sprostila menjalni tečaj, je bilo za evro treba odšteti le 1,02 franka. Posojilni obroki so se čez noč podražili za 20 odstotkov.
Danes je treba zanj odšteti 1,08 franka. Tamkajšnje gospodarstvo pa se je znašlo v težavah.
"Rahlo rast vrednosti evra v primerjavi s frankom lahko pripišemo razrešitvi vprašanja grške krize in presenetljivo dobrim gospodarskim rezultatom v Evropi," meni finančni analitik Luka Gubo.
Zaradi močnega franka je ogroženih 30 tisoč delovnih mest, švicarska centralna banka pa je zaradi razvrednotenja premoženja v tujih valutah v prvem polletju ustvarila rekordnih 47 milijard evrov izgube.
"Recesija je res samo tehnična, saj gre za minimalen upad BDP. Močan frank očitno ni imel bistvenega vpliva na BDP. Vpliva močnega franka ne smemo gledati samo za tamkajšnje gospodarstvo, temveč je treba videti tudi druge učinke. Posredovanje zato ne bi bilo smiselna. Na drugi strani je treba predvideti, ali bi imel močnejši evro res tako pozitiven vpliv na švicarsko gospodarstvo," pravi Gubo iz podjetja Finančni trgi.
Nov zagon švicarski valuti je dala tudi grška dolžniška kriza. Bogati Grki so namreč svoje milijone hranili v švicarskih bankah, kar je dodatno znižalo vrednost evra in okrepilo frank. Je čas za ukrepanje?
"Dogajanje pozorno spremljamo. Če bo finančno-politični položaj narekoval spremembe, bomo znova ukrepali. Finančnim trgom smo že pred grškim referendumom poslali jasno znamenje, ko smo opazili povečane prilive denarja v varno zatočišče švicarskih bank," je za švicarski finančni časnik Finanz und Wirtscaft dejal podpredsednik švicarske centralne banke Fritz Zurbrügg.
V kriznih časih se vlagatelji sicer tradicionalno obračajo k nakupu zlata in dolarjev, najpogosteje pa k nakupu švicarskih frankov.
Ker bodo parlamentarne volitve v Švici 18. oktobra letos, bo precenjeni frank, ki ogroža njihovo gospodarstvo, zagotovo glavno vprašanje volilne kampanje.
"V javnosti je res mogoče slišati govorice o političnih pritiskih na centralno banko, te se pred volitvami običajno še okrepijo, racionalnost pa se pogosto umakne politiki. Kaj natanko se bo iz tega izcimilo, si ne upam napovedovati. Vedno pa obstaja tveganje. Mogoča je tudi vrnitev januarskega tečaja franka v primerjavi z evrom. A to se mi zdi malo verjetno," še sklene Gubo.