Snežni topovi iz domačega kraja Tine Maze, Cerarjeve domislice po koroško in seme kralja Matjaža

Nekaj več kot 40 graditeljev snežnih skulptur se je letos zbralo na Mitneku, ravnici pod Peco, nad katero že mnoga leta bdi kralj Matjaž. Vsake toliko, vedno pa na zadnji januarski konec tedna, se prebudi, odvije brado, ki se mu že dolga leta ovija okoli mize v duplini, in se odpravi na inšpekcijski ogled v dolino. Izbere najlepšo Alenčico (najlepša med najlepšimi je letos postala Nataša Pšeničnik) in najbolj domiseln in tehnično dovršen snežni grad.

Ti so že zdavnaj prerasli v vse mogoče skulpture, ki nastajajo v sozvočju s popularnimi trendi iz sveta politike, gospodarstva in športa. Tako smo med ponudbo 24. izvedbe gradov kralja Matjaža uzrli kar tri planiške skakalnice – in ni se treba ozirati prav daleč v preteklost, da bi dobili odgovor na vprašanje zakaj, razvpiti dimnik TEŠ 6, Matjaževo seme, iz katerega naj bi zrasla nova superiorna rasa, živorumeni minion v kraljevski preobleki, kralja Matjaža s parolo "Korošci smo, ne jamramo" in še in še.

Čeprav je prejšnja leta na Mitneku gradilo še enkrat več graditeljev, v preteklosti celo več kot sto, so organizatorji zadovoljni, da so prireditev sploh izpeljali ter da so se graditelji in obiskovalci odzvali na povabilo, saj je marsikdo mislil, da prireditve, ki je od leta 1993 odpadla samo dvakrat, letos sploh ne bo.

Zima, ki za zdaj z izjemo nekaj belih dni še ni upravičila svojega imena, tudi v tem delu Slovenije pošteno skopari s snegom, zato je bilo za izvedbo prireditve treba vpoklicati snežno konjenico. "Iz Črne na Koroškem smo pripeljali snežni top in v približno desetih nočeh izdelali okoli 700 kubičnih metrov snega," nam je pojasnil Jani Hercog, vodja organizacijske ekipe, ki bdi nad izvedbo te tradicionalne prireditve, ki se bo sklenila jutri, ko so gradovi kralja Matjaža rezervirani za otroški direndaj.