Četrtek, 20. 10. 2016, 6.00
7 let, 1 mesec
#MaleZmage: V omare so strpali za nekaj deset ekip dresov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Ljudje zbiramo vse mogoče stvari, nekateri športni zaljubljenci pa so se odločili zbirati drese. Poiskali smo nekaj tistih z največjimi zbirkami, ki jih dopolnjujejo na različne načine.
Drese dobijo neposredno pri športnikih, morda za darilo ali pa jih zamenjajo z drugimi zbiralci. Kupovanja ni prav veliko, vsaj za velike zneske ne, v tujini pa lahko cena na pomembni tekmi nošenega dresa seže tudi do nekaj tisoč evrov. Vsak prisvojeni dres je zanje mala zmaga, nekateri pa velika.
Milan Rajtmajer
Število dresov: okrog 560
Koliko časa jih zbira: osem let
Najljubši primerki iz zbirke: dres hokejista Tomaža Vnuka, ko je igral za Celje (1993), dres rokometašice Dragice Palaversa s svetovnega prvenstva (1973), nogometni dres Joseja Luisa Chilaverta s tekme Slovenija – Paragvaj (2002)
Milan Rajtmajer, od poletja predsednik celjskih hokejistov, ima izjemno zbirko nogometnih, hokejskih, rokometnih in košarkarskih dresov ter drugih športnih predmetov.
Zdravnik, ki se veliko udejstvuje na dobrodelnih prireditvah, je zelo ponosen na dres nekdanjega vratarskega mojstra prostih strelov iz Paragvaja Joseja Luisa Chilaverta, ki mu ga je poklonil Mladen Dabanovič. Ta se je s Chilavertom srečal na svetovnem prvenstvu pred 14 leti.
Pravi, da je najtežje priti do dresov nogometašev Liverpoola, zato mu je to še v poseben izziv. Ena od njegovih "tehnik" je med drugim poizvedovanje, v katere pube zahajajo nogometaši, kar se mu je že obrestovalo.
Jamie Carragher mu je poklonil dres v zahvalo, ker Rajtmajer sodeluje v njegovi fundaciji za revne otroke. Majico Kennyja Dalglisha mu je priskrbel mladostni znanec tega legendarnega angleškega nogometaša.
Koliko časa jih zbira: osem let
Najljubši primerki iz zbirke: dres hokejista Tomaža Vnuka, ko je igral za Celje (1993), dres rokometašice Dragice Palaversa s svetovnega prvenstva (1973), nogometni dres Joseja Luisa Chilaverta s tekme Slovenija – Paragvaj (2002)
Milan Rajtmajer, od poletja predsednik celjskih hokejistov, ima izjemno zbirko nogometnih, hokejskih, rokometnih in košarkarskih dresov ter drugih športnih predmetov.Zdravnik, ki se veliko udejstvuje na dobrodelnih prireditvah, je zelo ponosen na dres nekdanjega vratarskega mojstra prostih strelov iz Paragvaja Joseja Luisa Chilaverta, ki mu ga je poklonil Mladen Dabanovič. Ta se je s Chilavertom srečal na svetovnem prvenstvu pred 14 leti.
Pravi, da je najtežje priti do dresov nogometašev Liverpoola, zato mu je to še v poseben izziv. Ena od njegovih "tehnik" je med drugim poizvedovanje, v katere pube zahajajo nogometaši, kar se mu je že obrestovalo.
Jamie Carragher mu je poklonil dres v zahvalo, ker Rajtmajer sodeluje v njegovi fundaciji za revne otroke. Majico Kennyja Dalglisha mu je priskrbel mladostni znanec tega legendarnega angleškega nogometaša.
Primož Lovrič
Število dresov: okrog 300
Koliko časa jih zbira: osem let
Najljubši primerki iz zbirke: dres Zlatka Zahovića s SP v Južni Koreji (2002), dres Primoža Glihe, v katerem je Hrvatom dal tri gole (1997), dres z zadnjega reprezentančnega nastopa Roberta Korena (2011)
Primož je fotograf, kar odlično združuje s svojo zbirateljsko žilico. Konce tedna velikokrat preživlja v različnih delih Evrope. Nogometaši ga tako zelo dobro, predvsem pa osebno poznajo in mu odstopijo predmet za zbirko.
Včasih v zameno za kako fotografijo, včasih pa preprosto zato, ker cenijo njegovi predanost in vztrajnost. Nekateri majice slečejo tudi neposredno pred njim in mu jih podarijo.
Brez osebnega stika na zbirateljskem polju ne gre. Bodisi neposredno z nogometaši bodisi s somišljeniki, ki delijo enako strast.
V Sloveniji dresi nimajo velike finančne vrednosti, morda nekaj deset evrov. Primožu je pomembna svojevrstna zgodba, ki jo pripovedujejo. Takšen je na primer dres Mirana Pavlina, s katerim je dal gol na evropskem prvenstvu leta 2000.
Primož Lovrič ima bogat nabor dresov iz zgodnjega obdobja slovenske lige. Na desni strani je mariborski iz leta 1996. Nosil ga je Emil Šterbal. Na levi je Olimpijin dres Edisa Čauševiča iz leta 1998.
Koliko časa jih zbira: osem let
Najljubši primerki iz zbirke: dres Zlatka Zahovića s SP v Južni Koreji (2002), dres Primoža Glihe, v katerem je Hrvatom dal tri gole (1997), dres z zadnjega reprezentančnega nastopa Roberta Korena (2011)
Primož je fotograf, kar odlično združuje s svojo zbirateljsko žilico. Konce tedna velikokrat preživlja v različnih delih Evrope. Nogometaši ga tako zelo dobro, predvsem pa osebno poznajo in mu odstopijo predmet za zbirko.Včasih v zameno za kako fotografijo, včasih pa preprosto zato, ker cenijo njegovi predanost in vztrajnost. Nekateri majice slečejo tudi neposredno pred njim in mu jih podarijo.
Brez osebnega stika na zbirateljskem polju ne gre. Bodisi neposredno z nogometaši bodisi s somišljeniki, ki delijo enako strast.
V Sloveniji dresi nimajo velike finančne vrednosti, morda nekaj deset evrov. Primožu je pomembna svojevrstna zgodba, ki jo pripovedujejo. Takšen je na primer dres Mirana Pavlina, s katerim je dal gol na evropskem prvenstvu leta 2000.
Primož Lovrič ima bogat nabor dresov iz zgodnjega obdobja slovenske lige. Na desni strani je mariborski iz leta 1996. Nosil ga je Emil Šterbal. Na levi je Olimpijin dres Edisa Čauševiča iz leta 1998.
Slavko Kolar
Število dresov: okrog 320
Koliko časa jih zbira: deset let
Najljubši primerek iz zbirke: rokometni dres Dejana Perića, s katerim je dvakrat postal evropski klubski prvak
Tudi Slavku Kolarju stik s športniki pomaga vzpostaviti fotografija, in sicer ljubiteljska. Bogato zbirko dresov – specializiral se je za rokometne –, za katero velika omara postaja pretesna, dopolnjuje še serija okrog 200 navijaških šalov.
Veliko mu pomenijo dres Sergeja Rutenke iz Barcelone, oprava kapetana reprezentance Uroša Zormana, majica Sebastiana Skubeta s tekme proti Madžarski, ki je odločala o nastopu reprezentance na svetovnem prvenstvu v Katarju …
V lasti Slavka, ki z veseljem sodeluje na dobrodelnih dražbah, so dresi največjih rokometnih asov, kot so Nikola Karabatić, Goran Stojanović, Renato Vugrinec, Luka Žvižej, Mirko Alilović, Mirsad Terzić, Ivan Gajić, Gašper Marguč, Mate Lekai, Marko Bezjak, Jure Natek, Gorazd Škof in drugi.
Še posebej je ponosen na neki drug spominek: na steklenico, v kateri je bila nekoč penina, ki je stekla po grlu celjskih rokometašev, ko so leta 2004 postali evropski prvaki.
Koliko časa jih zbira: deset let
Najljubši primerek iz zbirke: rokometni dres Dejana Perića, s katerim je dvakrat postal evropski klubski prvak
Tudi Slavku Kolarju stik s športniki pomaga vzpostaviti fotografija, in sicer ljubiteljska. Bogato zbirko dresov – specializiral se je za rokometne –, za katero velika omara postaja pretesna, dopolnjuje še serija okrog 200 navijaških šalov.Veliko mu pomenijo dres Sergeja Rutenke iz Barcelone, oprava kapetana reprezentance Uroša Zormana, majica Sebastiana Skubeta s tekme proti Madžarski, ki je odločala o nastopu reprezentance na svetovnem prvenstvu v Katarju …
V lasti Slavka, ki z veseljem sodeluje na dobrodelnih dražbah, so dresi največjih rokometnih asov, kot so Nikola Karabatić, Goran Stojanović, Renato Vugrinec, Luka Žvižej, Mirko Alilović, Mirsad Terzić, Ivan Gajić, Gašper Marguč, Mate Lekai, Marko Bezjak, Jure Natek, Gorazd Škof in drugi.
Še posebej je ponosen na neki drug spominek: na steklenico, v kateri je bila nekoč penina, ki je stekla po grlu celjskih rokometašev, ko so leta 2004 postali evropski prvaki.
Tilen Zupanc
Število dresov: okrog 350
Koliko časa jih zbira: šest let
Najljubši primerek iz zbirke: dres Jana Oblaka iz Atletica
Tilen je drese aktivno začel zbirati po drugi uvrstitvi slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo. V šestih letih se je njegovo tekstilno premoženje zelo namnožilo.
Ponosen je na serijo vseh klubskih dresov Valterja Birse z izjemo francoskega Auxerra. Posebno vednost ima dres, ki mu ga je poklonil Mladen Dabanovič.
Slovenski vratar ga je nosil na kultnih dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 1999 proti Ukrajini. Zaradi hladnega vremena in padavin je dres podložen s posebnim termoflisom, kar ni običaj.
Koliko časa jih zbira: šest let
Najljubši primerek iz zbirke: dres Jana Oblaka iz Atletica
Tilen je drese aktivno začel zbirati po drugi uvrstitvi slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo. V šestih letih se je njegovo tekstilno premoženje zelo namnožilo.Ponosen je na serijo vseh klubskih dresov Valterja Birse z izjemo francoskega Auxerra. Posebno vednost ima dres, ki mu ga je poklonil Mladen Dabanovič.
Slovenski vratar ga je nosil na kultnih dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 1999 proti Ukrajini. Zaradi hladnega vremena in padavin je dres podložen s posebnim termoflisom, kar ni običaj.
Ni še konec ...
Poleg omenjenih sta zelo dejavna zbiratelja tudi Rok Križ in Jože Jeraj. Prvi je svojo zbirko, ki šteje okrog 400 primerkov, javno predstavil pred kratkim. Mogoče ga je videti na številnih tekmah, s katerih se domov ne vrača praznih rok. Zbira drese praktično vseh ekipnih športov."Sem velik športni navdušenec in že od malih nog sem spremljal šport po televiziji, zbiral albume za SP in EP, lepil sličice v njih in sanjal, kako bi šel na tekme.
Sprva sem začel zbirati zastavice, značke klubov in avtograme, leta 2004 v Flensburgu, ko je Celje osvojilo svoj prvi in edini evropski naslov, pa dobil svoj prvi dres, na katerega sem prav tako zelo ponosen.
Nato pa sem dobil samo še večjo zagnanost in voljo ter nadaljeval z zbiranjem. Do danes sem jih zbral nekaj več kot 400 in sem na njih toliko bolj ponosen, ker se moja zbirka v nečem razlikuje od drugih zbirateljev, namreč vsi moji dresi v zbirki so s tekem, ki sem jih spremljal v živo, in podarjeni od igralca osebno. Niti en dres ni kupljen ali menjan z drugim zbirateljem, večina jih ima tudi podpis in posvetilo," razlaga Rok.
Jeraj je – zanimivo – rokometni sodnik. V svoji zbirki ima okrog 320 dresov, večinoma rokometnih. Redno jo dopolnjuje s potovanji po največjih tekmovanjih. Nazadnje je bil med navijaškimi "zvezdniki" olimpijskih iger v Riu. Dolenjec drese zbora tri leta, ima jih 327. "Prvega sem dobil od Ognjena Backoviča. Dve leti nazaj, ko sem bil v Wetzlarju na treningu rokometnega virtuoza Ivana Balića, sem ga prosil za dres, on pa mi je odgovoril, da mi ga bo podaril naslednji dan po tekmi z ekipo Berlina.
In tako se je tudi zgodilo.Dobil sem veselje in pogum prositi tudi druge igralce," pripoveduje Jože: "Največ mi pomeni dres pokojnega Iztoka Puca."
Fotozgodba:
Milan Rajtmajer je zelo ponosen na drese iz Anglije.
Ta dres je nosil sloviti Jose Luis Chilavert. (Milan Rajtmajer)
Dres Tomaža Vnuka iz leta 1993.
Dres Jana Oblaka je Tilen Zupanc dobil za darilo.
Tega je Valter Birsa nosil v Gorici. (Tilen Zupanc)
Tega je Tilnu poklonil Milivoje Novaković.
Slavko Kolar razmišlja, da bi si za obsežno zbirko uredil posebno sobo.
Ena zadnjih pridobitev Slavka Kolarja je dres makedonskega reprezentanta Filipa Lazarova.
Kolekcija Primoža Lovriča ponuja zanimiv pogled v zgodovino. To je dres Alfreda Jermaniša s konca 80 let.
Se spomnite Edisa Čauševiča? Ta dres si je pri Olimpiji oblačil leta 1998.
