Marta Kos si bo prizadevala za dobre odnose s slovensko vlado

"Mislim, da je pomembno tako za Evropsko unijo kot za Slovenijo, da je sodelovanje med nacionalnimi vladami in komisarji dobro. Zame je jasno, da delam za interese Evropske unije in ne smem delati za interese Slovenije. Po drugi strani pa zagotovo lahko kakšno dogajanje v Sloveniji bolje razložim kot nekdo, ki v tej državi sploh ni živel," je za skupino slovenskih in tujih medijev, med njimi STA, na Bledu povedala komisarka iz Slovenije.

Poudarila je, da si bo sama vedno prizadevala za dobre odnose z uradno Ljubljano, pri čemer dobro sodelovanje pričakuje predvsem na področju širitve unije na Zahodni Balkan.

Novice Janša, Plenković, Magyar in Babiš na Bledu za isto mizo: vsi za drugačno evropsko politiko #video

Premier in zunanji minister sta se zaradi drugih obveznosti opravičila in srečanje zavrnila

Zato so v njenem kabinetu zaprosili tudi za srečanji s premierjem Janšo in zunanjim ministrom Kajzerjem ob robu BSF, ki danes in v torek poteka na Bledu. Vendar pa sta se tako premier kot zunanji minister zaradi drugih obveznosti opravičila, je dejala.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos in zunanji minister Tone Kajzer sta se na BSF skupaj fotografirala, do njunega posebnega srečanja pa zaradi drugih obveznosti ne bo prišlo. Prav tako se je zaradi drugih obveznosti opravičil premier Janez Janša. Foto: Nebojša Tejić/STA

Marta Kos, ki prihaja iz evropske liberalne politične družine Renew, je bila v preteklosti iz vrst vladajoče stranke SDS deležna obtožb o sodelovanju z nekdanjo jugoslovansko tajno službo Udba, Janša pa je v začetku maja na družbenem omrežju X zapisal, da so komisarko v Evropskem parlamentu, kjer je to zanikala, "ujeli na debeli laži in bo morala zato odstopiti ali pa bo zamenjana".

Komisarka za širitev je sicer ena od štirih evropskih komisarjev, ki sodelujejo na 21. Blejskem strateškem forumu, medtem ko vlada nanj za razliko od prejšnjih let ni vabila najvišjih predstavnikov EU. Marta Kos se je v odgovoru na novinarsko vprašanje strinjala, da to "tudi pove svoje".

Marta Kos se do nedavne slovenske blokade sprejetja skupne izjave EU ni želela opredeliti

Do nedavne slovenske blokade sprejetja skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila izraelske načrte za gradnjo domov za judovske naseljence na zasedenem Zahodnem bregu, se medtem ni želela opredeliti.

"Vsaka država vodi svojo zunanjo politiko. Slovenija vodi svojo zunanjo politiko in to politiko potem tudi zagovarja ali pa išče kompromise znotraj Evropske unije. Vsi v Bruslju so to seveda opazili," je povedala.

Odločitev slovenske vlade, da blokira skupno izjavo, je sicer doma naletela na ostre kritike opozicije, pa tudi predsednice republike Nataše Pirc Musar. Premier Janša je v odzivu dejal, da je "vlada s tem Slovenijo umaknila iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo". EU je očital dvojna merila in prazna zunanjepolitična sporočila, ki naj ne bi spreminjala ali reševala ničesar.

Komisarka Marta Kos: Poveličevanje vojnih zločincev v nasprotju z vrednotami EU

"Poveličevanje vojnih zločincev je v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami in zanje ni prostora ne v Evropski uniji ne v državah, ki si to prizadevajo postati. Ratko Mladić je bil pravnomočno obsojen vojni zločinec, prestajal je dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici, zaradi hudodelstev proti človeštvu. To pa bo osnova, na kateri bomo tudi presojali, kaj se bo v Srbiji zgodilo," je glede dogajanja v Srbiji po Mladićevi smrti povedala Marta Kos.

Med drugim je srbski minister za pravosodje Nenad Vujić po smrti obsojenega vojnega zločinca napovedal, da ga bodo pokopali z najvišjimi državnimi častmi. Predsednik Aleksandar Vučić pa je v prvem odzivu izjavil, da je haaško sodišče želelo, da bi Mladić umrl za zapahi, ne pa v Srbiji, kot je želel. Ob tem je mednarodna sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožil dvojnih meril.

Mladić je umrl v četrtek v zaporu v Haagu, kjer je prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.

Evropska komisarka za širitev je v pogovoru za skupino slovenskih in tujih medijev, med njimi STA, ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) komentirala tudi približevanje Srbije Uniji, ki je praktično zastalo.

Potrdila je, da je Bruselj pred poletnim premorom znova predlagal odprtje sklopa poglavij, vezanih na gospodarsko konkurenčnost, v okviru pristopnih pogajanj z Beogradom, saj naj bi tehnično gledano izpolnjevala pogoje za to.

"Seveda pa države članice, ko presojajo pripravljenost za kakršenkoli korak naprej v širitvenem procesu, presojajo še marsikaj drugega. In takrat je bilo jasno sporočilo s strani držav članic, da si Srbija po njihovem mnenju ne zasluži, da bi odprli tretji sklop, in to kljub manjšemu napredku," je pojasnila komisarka iz Slovenije. Napovedala je, da bo 9. septembra obiskala Srbijo.

Kako Srbija napreduje na svoji poti v EU, bo sicer Evropska komisija znova ocenila v svojem letnem širitvenem poročilu, ki ga bodo po besedah komisarke predvidoma objavili konec oktobra. Novembra lani so ugotovili, da se je v Srbiji izvajanje reform, potrebnih za pridružitev Evropski uniji, bistveno upočasnilo. Srbske oblasti je Marta Kos tedaj pozvala, naj obrnejo trend nazadovanja na področju svobode izražanja in akademske svobode, kar so na protestih zahtevali tudi državljani.

Komisarka Marta Kos obžaluje odločitev Islandcev na referendumu

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes v izjavi za STA izrazila obžalovanje zaradi odločitve Islandcev, ki so v soboto na referendumu zavrnili obnovitev pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Prepričana je, da bi bilo članstvo najboljše zagotovilo, da bi Islandija tudi v prihodnje imela največ koristi od odnosov z EU.

"To odločitev osebno obžalujem. Večina Islandcev se je odločila, da ne želi nadaljevati pristopnih pogajanj in da naše odnose raje nadaljuje na obstoječih temeljih. Hkrati pa je na tem referendumu evropsko pot podprlo 47 odstotkov Islandcev, kar je eden najvišjih deležev v zgodovini. Tudi to je pomembno sporočilo," je Marta Kos zapisala v prvem odzivu na odločitev Islandcev, da zavrnejo ponoven začetek pogajanj z Unijo.

Spomnila je, da je Islandija, ki je partnerica Evropskega gospodarskega prostora, že danes tesno vpeta v evropske strukture. Med drugim Islandci uživajo vse štiri svoboščine enotnega trga in vse prednosti schengenskega območja. Po njenem mnenju bo Islandija tudi v prihodnje ostala ena najtesnejših partneric EU.

"Kljub temu pa sem prepričana, da bi bilo članstvo v EU najboljše zagotovilo, da bi Islandija tudi v prihodnje imela največ koristi od odnosov z Evropsko unijo," je poudarila.

Polnopravno članstvo namreč po komisarkinih besedah pomeni bistveno več kot zgolj dostop do enotnega trga in schengenskega območja. Pomeni, da lahko sediš za isto mizo, ko v hitro spreminjajočem se svetu odločamo o prihodnosti naše celine, je zapisala. Dodala je, da je to danes pomembnejše kot kadarkoli prej, še posebej, ker je Arktika vedno pomembnejša za varnost Evrope.

Prepričana je tudi, da bi članstvo v EU Islandiji prineslo večjo gospodarsko varnost in stabilnost ter odprlo nove priložnosti. "Če si član Unije, si vključen v vsa odločanja o novih pobudah in politikah. Če si zunaj, te pravice nimaš," je dejala.

Kot je še zapisala, bi lahko obenem Islandija okrepila Evropsko unijo v teh turbulentnih časih, ko branimo evropske vrednote in temeljne pravice.

Marta Kos poudarila, da islandski "ne" ne bo vplival na siceršnjo dinamiko širitve EU

Kasneje je v pogovoru s skupino slovenskih in tujih medijev, vključno s STA, ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) poudarila, da islandski "ne" ne bo vplival na siceršnjo dinamiko širitve EU, ki jo je označila za izjemno. Samo v osmih mesecih letošnjega leta je bilo namreč odprtih in zaprtih več pogajalskih poglavij kot v kateremkoli od zadnjih 25 let.

Obenem štiri najbolj napredne države kandidatke – Črna gora, Albanija, Ukrajina in Moldavija – zelo dobro vedo, zakaj si prizadevajo za polnopravno članstvo v EU, je poudarila.

Pričakovati je, da bo prva pristopna pogajanja z Unijo končala Podgorica, kar bi ji lahko po mnenju Kos uspelo do konca letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega.

Na Islandiji, ki ima 400 tisoč prebivalcev, so v soboto odgovarjali na vprašanje, ali bi morala njihova država ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Proti je glasovalo 52,8, za pa 47,2 odstotka volivcev.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je že v nedeljo islandski premierki Kristrun Frostadottir v pogovoru sporočil, da EU v celoti spoštuje odločitev islandskih državljanov. Tako Costa kot tiskovni predstavnik Evropske komisije sta poudarila, da Islandija ostaja tesna partnerica EU.

Novice Minister Kajzer se je srečal z visoko predstavnico ZDA

Novice Na Bledu se začenja 21. Blejski strateški forum

Novice Nataši Pirc Musar bo na Bledu pomagal Ali Žerdin