Dobro naoljen brigadirski stroj v Steklarni Hrastnik

Steklarsko brigado sestavlja med sedem in devet mož. Vsak od njih je nepogrešljiv, vsak igra svojo vlogo, a tako kot steklopihalci, ki z ročno spretnostjo in vročo sapo stekleni talini vlivajo unikatno formo, ne izstopa nihče.

Steklopihalci so verižni člen ročnega načina izdelave stekla, ki se izvaja v družbi Opal, hčerinski družbi Steklarne Hrastnik. Razlika med ročno in strojno izdelavo, – ta ima svoje mesto v družbah Vitrum in Special –, je več kot očitna. Medtem ko stroji izdelajo od 40 do 50 tisoč komadov dnevno, jih steklopihalci napihajo in oblikujejo med 180 in 200. Unikatnih, ekskluzivnih, edinstvenih.

Delo steklopihalcev v treh izmenah poteka 24 ur na dan, po zahtevnosti ga lahko primerjamo le z delom v železarni, pa še od te se loči po kontinuiteti delovnega procesa. Če upoštevamo podatek, da ima talina v peči 1100 stopinj Celzija, lahko upravičeno sklepamo, da se na delovišču nad mrazom ne morejo pritoževati. Temperatura se v delovnem okolju giblje okrog 40 stopinj Celzija, poleti pa se živo srebro povzpne tudi do 60 stopinj Celzija.

Stroga hierarhija v steklarski brigadi

"Delovni proces v steklarski brigadi je strogo hierarhično določen," nam ob našem obisku pojasni Mario Lovrič, vodja proizvodnje v Opalu, kjer mojstri ročno izdelujejo izdelke za razsvetljavo, kopalniški in umetniški program. "Delavec začne kot odnašalec, kar pomeni, da steklene izdelke odnaša v peč, sledi delo za modelom. Ti dve fazi opravljajo pomožni delavci pod odrom." Polizdelek iz modela gre na obdelavo v poseben stroj, kjer poteka toplotno rezanje, nato pa ga čaka še dvourno ohlajanje v hladilni peči, kjer prihaja do popuščanja napetosti. Če tega postopka ne bi bilo, bi izdelek zaradi notranje napetosti preprosto počil.

Prave zvezde so na odru

Prave zvezde so na odru in tudi v steklarni je tako. Pomožni delavci začnejo z delom pod odrom in sčasoma napredujejo do dela na odru. Najprej do krogličarja, ki v peči nabira litino za stekleno kroglico, nato pa do ročnega pihalca 3, ročnega pihalca 2, tisti najboljši pa si prislužijo naziv mojster.

"Najboljši, rečemo jim kar brigadirji, izstopajo po sposobnosti vodenja, disciplini, organiziranosti in znanju," razloži Lovrič in doda: "Gre za timsko delo, kjer ni časa za prepiranje. Vse je stvar sekund. Steklo se stalno spreminja in ko se enkrat strdi, je trenutek za oblikovanje zamujen."

Steklopihalec s pihanjem izdelku vdihne končno podobo

Pljučna kapaciteta, kot zmotno mislimo, pri merjenju uspešnosti steklopihalcev ne igra glavne vloge. Kot pravi Lovrič: "Steklopihalec ne piha na vso moč, svojo sapo mora znati nadzirati. S pihanjem daje izdelku v kalupu končno podobo. Dokler je steklo vroče, se z razpihovanjem povečuje volumen, saj se steklo takrat še razteguje."

Umetniška duša Kdo je lahko uspešen steklopihalec? Izstopajo tisti, ki jih odlikuje pripravljenost za učenje, veliko potrpežljivosti in smisel za estetiko. "Steklopihalec mora biti umetniška duša. Zaljubiti se mora v to delo," nekoliko nostalgično in romantično razlaga Mojca Lavrič, svetovalka za odnose z javnostmi v podjetju Steklarna Hrastnik. Pa ne le to, biti mora fleksibilen in pripravljen na hitre menjave, saj so stroški peči enaki, ali delo teče ali miruje.

Ročno delo je nenadomestljivo

Čeprav v Steklarni Hrastnik vedno bolj stremijo k avtomatizaciji delovnih postopkov, pa se ročnega dela povsem le ne da nadomestiti. Lovrič poudarja, da ima njihovo delo dodano vrednost, saj oblikujejo izdelke, ki se jih zaradi posebnih oblik, dimenzij in postopka strojno izdelovati pač ne da.

Steklopihalec in brezposelnost – besedi, ki se izključujeta V Sloveniji izobraževalnih institucij za steklopihalce danes ni več, zato imajo v Steklarni Hrastnik, ki prek 95 odstotkov svojih izdelkov proda na tuje trge, lasten program usposabljanja. Krogličarji se tako običajno ob delu izobražujejo za steklopihalce. Na trgu delovne sile povpraševanje po steklopihalcih pošteno presega ponudbo, zato ljudi s tem znanjem na zavodu za zaposlovanje zagotovo ne boste srečali …

Steklo je surovina prihodnosti "Vedno bolj postaja jasno, da je steklo ena od surovin prihodnosti," pravi Mario Lovrič. Izkoristek recikliranja je namreč 100-odstoten. "Ves odpad recikliramo. To pomeni, da steklo zmeljemo, vrnemo v peč in ga znova predelamo."