Vedno aktualna telemedicina

Ta bo tudi letos namenil precej pozornosti telemedicini. Še več, letos bo strokovni del sklopa TeleHealth en dan daljši kakor leto prej, omeniti pa velja tudi mednarodni kongres TeleHealth, ki bo vzporedno potekal 5. in 6. marca. Zdravje kot nenadomestljiva dobrina je neprecenljivo in ga niti informacijska in komunikacijska tehnologija sami po sebi ne moreta zagotoviti, toda sodobni dosežki telemedicine lahko odločilno vplivajo na zagotavljanje učinkovite zdravstvene oskrbe – tako v primerih, ko je običajno nudenje zdravniške pomoči težko izvedljivo (denimo na odročnih lokacijah), kakor tudi pri zagotavljanju hitrega in ustreznega odziva. Ne nazadnje v današnjem svetu, ki ga zaznamuje recesija, gotovo ni odveč, da lahko telemedicina in njeni dosežki pomembno znižajo stroške zagotavljanja zdravstvene oskrbe in nege.

Poudarek bo na uporabi telemedicine pri oskrbi in zdravljenju kroničnih bolnikov Predsednik nemškega združenja za sladkorno bolezen dr. Reinhart Hoffmann ne dvomi: »Sladkorna bolezen je praktično usojena za telemedicinsko oskrbo«. V prid njegovemu prepričanju bo na ogled tudi sistem povsem brezžične komunikacije GlucoTel, ki so ga razvili posebej za sladkorne bolnike. Ta sistem bolnikom med drugim omogoča uporabo njihovih lastnih mobilnih telefonov; če so ustrezno opremljeni, jih je mogoče povezati s konzolo in tako ne glede na razdaljo vzpostaviti takojšnjo zvezo z zdravnikom specialistom. Tako zagotovljena prostorska neodvisnost in takojšnja dostopnost strokovne oskrbe sta nedvomno izjemni pridobitvi v kakovosti vsakdanjega življenja bolnikov. Tudi Vitaphone, eden največjih ponudnikov telemedicinskih storitev, bo predstavil svojo ponudbo za sladkorne bolnike, pokazali pa bodo tudi sistem celovite oskrbe za srčne bolnike CorBene, ki ga s pridom uporablja že okrog 2500 srčnih bolnikov v dveh osrednjenemških zveznih državah.

Učinki telemedicinske obravnave O učinkih telemedicinske obravnave odlično pričajo rezultati posebne raziskave, ki jo je opravilo podjetje IEM, eden od razstavljavcev v sklopu telemedicine. Primerjali so kontrolne rezultate krvnega pritiska med bolniki, ki so bili deležni običajne oskrbe, in bolniki, ki so jih obravnavali s telemedicinskimi prijemi: po treh mesecih je 90 odstotkov tistih, ki so jih obravnavali telemedicinsko, že imelo zadovoljive kontrolne meritve, pri tistih z običajno obravnavo pa je ta delež dosegel le dobro tretjino. »Ne gre torej le za občutek dodatne varnosti, temveč tudi za otipljive medicinske učinke,« poudarja Uwe Korth, prvi mož podjetja, ki stoji za omenjeno raziskavo in ki bo v Hannovru predstavilo sisteme za oddaljeni nadzor krvnega tlaka. Napravi Klock in Mobil-O-Graph posredujeta meritve v spletno storitev e-zdravstvene oskrbe, kar zdravniku omogoča takojšnje pravilno ukrepanje. Toda telemedicina sama po sebi še ni vsemogočna, opozarja Korth: »Telemedicina deluje le v tesni povezavi z zdravnikom.«

Združljivost med napravami, ki jo s pridom izkoriščamo v vsakdanjem delu (npr. standardi USB, Bluetooth ipd.), je pri telemedicini žal še v povojih. A tudi tu se premika in standardizaciji se namenja vedno več pozornosti. Čeprav so stroški nabave telemedicinske opreme zelo visoki, izboljšave, ki jih prinaša, dolgoročno vodijo do znatnih prihrankov, predvsem na račun krajših hospitalizacij in preprečevanja stroškov, ki bi lahko nastali zaradi morebitnih zapletov in posledično dodatnega zdravljenja. Statistike nakazujejo, da bi lahko v Nemčiji z uporabo telemedicine prihranili okrog 30 odstotkov od 60 milijard evrov, kolikor jih letno porabijo na zdravljenje kardiovaskularnih bolezni.