Nepridipravi z dobrim računalniškim znanjem so po navedbah informacijsko-varnostnega podjetja Kaspersky v dveh letih iz 30 bank ukradli več kot 800 milijonov evrov. Gre za rop stoletja.
Dve leti dolg rop
Kaspersky Lab ZAO, rusko podjetje, ki je objavilo podrobno poročilo o tem, kako je bil rop izpeljan, navaja, da so storilci skoraj gotovo Rusi, čeprav določene sledi (IP-naslovi in domene) vodijo tako v Kitajsko kot ZDA. Nepridipravi naj bi v dveh letih dobili dostop do več kot tridesetih bank, večinoma v Rusiji, ter zlorabili njihove sisteme za izplačila in prenakazila denarja. Kako je lahko dve leti potekalo odtekanje sredstev, ne da bi kdo opazil, še ni jasno.
Preprosto, a učinkovito
Časnik Wall Street Journal poroča, da naj bi storilci dejanje izvedli tako, da so posneli aktivnosti na zaslonih zaposlenih v banki. Na podlagi teh posnetkov jim je uspelo posnemati ravnanje zaposlenih, kar so izkoristili za prenakazovanje denarja in sprožanje izplačil na bankomatih, kjer so jih čakali sostorilci.
Več kot 800 milijonov evrov škode
Po navedbah poročila naj bi skupna vsota odtujenega denarja znašala več kot milijardo dolarjev oz. 800 milijonov evrov, izgube posameznih bank pa so različne. Ena od ameriških bank naj bi bila samo z zlorabo bankomatov ob osem milijonov evrov. A čeprav gre – glede na količino ukradenega denarja – najbrž za rop stoletja, je morda najbolj šokantno to, da naj bi po navedbah omenjenega časnika roparji v okviru dejanja večkrat izrabili tudi znano varnostno luknjo Microsoftovega operacijskega sistema. To se je lahko zgodilo zgolj zaradi nerednega posodabljanja programske opreme, sicer bi morali nepridipravi za vdor poiskati drug način.
Sprememba taktike
Iz podjetja Kaspersky so javnosti sporočili, da kljub ugotovljeni škodi za zdaj nič ne kaže, da bi storilci opustili nečedna dejanja, temveč naj bi ta nadaljevali na drugih nezavednih finančnih ustanovah. Wall Street Journal sicer navaja, da vdori v zahodne banke niso nič novega, je pa preusmeritev pozornosti na ruske zagotovo sprememba načina delovanja.
Direktor policije Marjank Fank je za naš portal pred časom povedal, da so domači računalniški nepridipravi v samem svetovnem vrhu, a svoje storitve zaradi nezanimivosti slovenskega trga večinoma uporabljajo zunaj. To potrjuje tudi primer nedavno obsojenega mariborskega hekerja Matjaša Škorjanca, ki je svojo zlonamerno kodo uspešno prodajal po tujini.
4
