Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Četrtek,
12. 5. 2011,
16.29

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 12. 5. 2011, 16.29

9 let, 2 meseca

Proizvajalci svarijo pred ponaredki

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Po nekaterih ocenah je zgolj v Evropi zaradi ponaredkov izgubljenih okoli 8 odstotkov prihodkov in kar 200 tisoč delovnih mest, v dvajsetih najrazvitejših državah pa kar poltretji milijon.

Čeprav ob omembi ponaredkov marsikdo pomisli predvsem na modne predmete (oblačila, torbice praviloma pregrešno dragih oblikovalskih znamk …), prestižno blago (recimo ure zvenečih imen) in avtomobilske dele, je ta tema vedno večja skrb tudi v visokotehnoloških panogah, kot sta farmacija in informacijska tehnologija. Ceneje je lahko tudi dražje V svetu informacijske tehnologije se čez ponaredke pritožujejo tako proizvajalci strojne opreme, ki se s ponaredki srečujejo predvsem na področju pribora in potrošnega blaga, kot tudi razvijalci programske opreme, ki jih mučijo hudi boji z razširjevalci nezakonitih različic. Tako "hardwareaši" kot "softwareaši" se strinjajo, da ponaredki izničujejo njihove napore in naložbe v razvoj novih tehnologij in zanesljivih izdelkov, zagovarjajo pa tudi, da navidezni prihranki ob nakupu in uporabi cenejših ponaredkov dolgoročno lahko pripeljejo do bistveno večjih stroškov. "Neodvisne raziskave so pokazale, da kartuše predstavljajo le 12-odstotni delež stroškov tiskanja v podjetju, uporaba sicer cenejših in manj kakovostnih kartuš pa lahko pripelje do večanja drugih postavk v skupnem strošku tiskanja in tako dolgoročno do večjih skupnih stroškov," menijo v slovenski podružnici proizvajalca periferne računalniške opreme Hewlett-Packard. Podobnega mnenja so tudi drugi proizvajalci tovrstnega blaga.

Svetovna združenja, ki se borijo proti ponaredkom, svarijo tudi pred neposrednim grožnjam zdravju in lastnini uporabnikov ponarejenih, največkrat bistveno manj kakovostnih izdelkov. Združenje BASCAP (Business Action to Stop Counterfeiting and Piracy) poleg že tu omenjenih ocen navaja, da mora dvajset najrazvitejših držav sveta (G20) letno nameniti 100 milijonov evrov zgolj za zagotavljanje zdravstvene oskrbe poškodb, ki jih povzročijo nevarni ponaredki.

Alternativi da, a ponaredkom odločno ne V mnogih državah vzhodno od nas so zelo nizka tveganja kazenskega pregona in izjemni obeti zaslužka z maržami do 500 odstotkov zadostno gonilo za razmah kriminalnih družb ponarejevalcev, ki s svojimi izdelki zalagajo ves svet. Pri tem je treba ločiti alternativne ponudnike potrošnega blaga, ki ob uporabi lastne blagovne znamke sledijo smernicam in standardom izvirnih proizvajalcev, od pohlepnih zaslužkarjev, ki ustvarjajo ponaredke – izdelke, ki po svoji izvedbi, lastnostih in načinu proizvodnje močno odstopajo (navzdol) od izvirnega izdelka, čeprav z zunanjo podobo tako močno spominjajo nanje, da jih praktično ni mogoče ločiti.

Pri nas skoraj polovica programja piratsko Niti Slovenija ni imuna na ponaredke potrošnega blaga, a dokler sodni mlini meljejo, o krivdi in krivcih še ni mogoče javno govoriti, pojasnjujejo predstavniki proizvajalcev računalniške strojne opreme. Zato pa je znana ocena obsega računalniškega piratstva v Sloveniji: po izsledkih Globalne raziskave piratstva programske opreme 2010, ki jo izvaja združenje BSA (Business Software Alliance) je tržna vrednost nelegalnih namestitev programske opreme v preteklem letu v Sloveniji znašala 47 milijonov ameriških dolarjev, kar obenem pomeni, da je pri nas bilo 47 odstotkov nameščene programske opreme piratske. To je nekoliko nad svetovnim povprečjem, ki po istem viru znaša 42 odstotkov, a je v polovici od 116 držav in regij, kjer so izvedli raziskavo, ta delež 62 odstotkov ali več.

Poglavitni grožnji nameščanja in uporabe piratskega programja sta, zatrjujejo razvijalci programov, večja izpostavljenost zlonamerni kodi in manjša zanesljivost delovanja programov, ki so bili nezakonito spremenjene zaradi "razbijanja" zaščit lastništva.

Poleg takih trdih (in potencialno najnevarnejših) oblik piratstva pa je vedno pogostejša zloraba intelektualne lastnine nameščanje programov na večje število računalnikov, kot je zakonito kupljenih licenc; prav to naj bi bila tudi najpogostejša oblika srečanja uporabnikov s piratstvom, še navaja BSA.

Ne spreglejte