Sreda, 15. 11. 2017, 19.30
7 let
Pet prednikov ene najbolj vročih današnjih tehnologij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Danes si lahko pred začetkom telesne vadbe, na primer teka, nadenemo eno od stotin različnih zapestnic, ki nam bodo prek aplikacije za pametni telefon povedale, koliko smo pretekli in kako hitri smo bili, kje smo tekli, ali smo tekli bolje kot drugi tekači, kako hitro nam je bilo srce in koliko kilokalorij smo porabili. Kateri so bili nekateri pomembni tehnološki preboji, ki so se morali zgoditi, da nam je to danes omogočeno?
Zapestnice in športne ure, ki merijo uporabnikove telesne funkcije in vrednotijo športne aktivnosti, veljajo za eno najbolj vročih aktualnih tehnologij. Obseg industrije nosljivih naprav vsako leto zraste za vsaj deset odstotkov, športne ure in zapestnice pa predstavljajo kar 85 odstotkov celotnega trga (vir: IDC).
Poligraf
Poligraf, naprava, ki je bolj znana po imenu detektor laži, meri več telesnih funkcij, kot sta hitrost bitja srca in krvni tlak, ter zaznava električno prevodnost kože. Poligraf je leta 1921 izumil ameriški policist in znanstvenik John Augustus Larson.
Mnenja znanstvene stroke o tem, ali je poligraf dejansko primeren za ugotavljanje, ali oseba laže oziroma govori resnico, se krešejo že skoraj celo stoletje, neizpodbitno pa je dejstvo, da je bil način delovanja poligrafa zelo pomemben za tehnološke preboje v 20. stoletju.
Metodologija beleženja telesnih funkcij s poligrafom je bila temelj nadaljnjega razvoja merilnikov in senzorjev, ki jih imajo za zaznavanje srčnega utripa in krvnega tlaka danes vsaka športna zapestnica in ura ter boljši pametni telefon.
Manpo-kei
Japonski zdravnik Joširo Hatano je leta 1965 v prizadevanju za zmanjšanje čezmerne telesne teže in debelosti pri sodržavljanih razvil in s pomočjo lokalnih tehnoloških podjetij začel prodajati Manpo-kei, prvi komercialni pedometer oziroma števec korakov.
Manpo-kei je korake sprva meril mehansko, v kasnejših različicah pa digitalno s pomočjo merilca pospeškov.
Hatano je tudi določil mejo 10.000 korakov, ki bi jih moral človek prehoditi vsak dan, da bi vzdrževal zdravo telesno težo in dosegel zadostno porabo kilokalorij, da se mu ne bi bilo treba držati strogih prehranskih režimov, namenjenih hujšanju.
10.000 prehojenih korakov je še danes priporočilo minimalne dnevne telesne aktivnosti zdravniške stroke, k tolikšni količini hoje pa nas bodo spodbujali tudi mnogi zapestni sledilci aktivnosti in pametni telefoni (na fotografiji). Praktično vsi imajo danes vgrajen števec korakov.
Zračna blazina oziroma tako imenovani airbag
Štetje korakov v sodobnih pametnih telefonih in športnih urah danes ne poteka s pomočjo čisto takšnega pedometra, kakršnega si je zamislil Joširo Katano, temveč pri tem veliko vlogo igra merilec pospeška.
Ta instrument, ki zaznava, kako hitro se spreminja hitrost določenega objekta, je med prvimi razvila in pri poletu na Luno leta 1969 uporabila ameriška vesoljska agencija Nasa, pri izboljševanju natančnosti balističnih raket jih je med hladno vojno uporabljala tudi vojska.
A zasluge za komercializacijo in vgradnjo merilcev pospeškov v stvari, ki jih uporabljajo navadni ljudje, ne samo astronavti, imata ameriška proizvajalca vozil Ford in General Motors.
Ford je leta 1971 izdelal prvo poskusno serijo vozil z varnostnimi zračnimi blazinami, ki so se sprožile, ko je v avtomobil vgrajeni merilec pospeška zaznal sunkovit padec hitrosti - trk.
General Motors je leta 1973 začel prodajati vozilo oldsmobile tornado, prvi serijski avtomobil z zračnimi blazinami, ki so se sprožile ob signalu merilca pospeška. Šlo je za enega prvih, če ne kar prvi komercialni izdelek z merilcem pospeška, ki je bil namenjen širši javnosti. Cene merilcev pospeška so zaradi pospeševanja uporabe v avtomobilski industriji začele tudi strmo padati.
Bill Clinton
Hitrost teka in traso, po kateri smo tekli, športne ure in pametni telefoni zaznavajo s pomočjo antene GPS, ki komunicira z navigacijskimi sateliti v Zemljini orbiti.
To morda ne bi bilo mogoče, če leta 1996 takratni predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton ne bi prepoznal potenciala globalnega sistema pozicioniranja (GPS) za uporabo tudi v civilne, ne le vojaške namene.
Bill Clinton je podpisal odločbo, ki je kasneje uzakonila tako imenovano dvojno rabo sistema GPS, in rodila se je sodobna navigacija.
MyFitnessPal
Američana Albert Lee in Mike Lee sta leta 2005 zagnala spletno stran MyFitnessPal, ki na enem mestu združuje orodje za natančno beleženje zaužitih kilokalorij, podatkovno bazo z več milijoni živil in njihovimi prehranskimi vrednostmi ter druženje z drugimi uporabniki spleta, ki se trudijo biti bolj telesno aktivni.
O priljubljenosti, vplivu in potencialu MyFitnessPala veliko pove podatek, da je znamko leta 2014 za skoraj pol milijarde ameriških dolarjev kupil veliki ameriški proizvajalec športnih oblačil in opreme Under Armour.
MyFitnessPal, ki je resnično mednarodno prepoznavnost dosegel šele z izdajo istoimenske aplikacije za pametne telefone, je ustanovil eno prvih spletnih skupnosti, ki uporabniku ni ponujala le dostopa do množice informacij, kako izboljšati trening in prehrano, temveč tudi spodbujala tekmovalnost in preseganje športnih rezultatov s primerjanjem z drugimi uporabniki.
Zgledu MyFitnessPala so sledile praktično vse znamke, ki danes kaj štejejo v športno-tehnološkem svetu - Nike, Fitbit, Garmin, Suunto.
Preberite tudi:
Kako sem z uporabo aplikacije MyFitnessPal v osmih mesecih izgubil 16 kilogramov
Če boste letos kupovali športno uro, nikar ne prezrite te Suuntojeve
