Torek, 11. 7. 2023, 13.50
9 mesecev, 3 tedne
Nekoč zlato in denar, danes pa …
Obiskali smo trezor največjega zaklada 21. stoletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,20
Trinadstropna pisarniška stavba, pod katero je pet podzemnih nadstropij enega od najstarejših in tudi danes najsodobnejših švicarskih podatkovnih središč.
Država z eno od najmočnejših tradicij bančništva se vedno bolj uveljavlja tudi kot varno zavetje za največje bogastvo našega stoletja – podatke, zlasti osebne. Ogledali smo si enega od (večjih) švicarskih podatkovnih središč.
Od nekdaj sta prvi asociaciji na Švicarsko konfederacijo, poleg sira in čokolade, bančništvo in varna shramba zakladov. Toda časi se spreminjajo: če so bile nekoč največji zakladi materialne dobrine, kot sta denar in zlato, so to danes podatki, ki ravno tako zahtevajo varno shrambo.
Švicarski sloves
Podjetni Švicarji so se nemudoma prilagodili novi realnosti – svojo nevtralnost še naprej uveljavljajo kot svojo veliko prednost, svojo urejeno zakonodajo so učinkovito nadgradili za potrebe in izzive visokih tehnologij, učinkovito pravosodje in odlična komunikacijska infrastruktura pa sta še dodatna bombončka, zaradi katerih se je ta celinska evropska država uveljavila kot primerna za skladiščenje podatkov.
Podatki so postali največji zaklad 21. stoletja, zato je njihova varna, a vendarle stalno dostopna shramba izjemnega pomena.
Zaradi rastočega povpraševanja so se v Švici, zlasti v njihovem največjem mestu Zürich in bližnji okolici, varna podatkovna skladišča še dodatno razcvetela. Na obrobju mesta pa je eno od najstarejših in največjih podatkovnih skladišč, ki navzven ne razkriva ničesar, saj je njegovo bistvo v petih nadstropjih pod zemljo s skupno površino 3.200 kvadratnih metrov.
Izbira strokovnjakov računalniške varnosti
Zürich City Data Center je le eno (in niti ne največje) podatkovno središče v bližini Züricha, ki ga upravlja družba Green, tamkajšnjim prebivalcem sicer splošno bolj znana kot internetni ponudnik. Središče je sicer pred leti zgradila velika švicarska zavarovalnica za svoje potrebe, a je potem prepustila upravljanje današnjemu upravitelju.
Ogled podatkovnega središča Green Datacenter Zürich City je bil del letošnje konference o kibernetski varnosti Kaspersky Next.
O uporabnikih svojega podatkovnega skladišča v družbi Green ostajajo skrivnostni, a uporabnikom ne preprečujejo, da to sami razkrijejo. Tako je eden od velikih uporabnikov družba za računalniško varnost Kaspersky, ki ima svoj uradni sedež prav v Švici, kjer shranjuje in obdeluje podatke svojih evropskih uporabnikov in poslovanja na stari celini.
Dovolj blizu in ravno prav daleč
Gotovo pa so med velikimi uporabniki tudi finančne ustanove, ki jih v Zürichu ne manjka, saj je bližina središča Züricha, to je le osem kilometrov stran, naravnost idealna za hitre podatkovne prenose, obenem pa je skladno z regulatornimi zahtevami na dovolj varni razdalji. Zaradi svojega pomena je to podatkovno središče del tamkajšnje kritične infrastrukture.
Nenadzorovana toplota je verjetno največji sovražnik delovanja podatkovnih središč - če temperatura zraste za tri ali več stopinj Celzija nad delovno, je velika verjetnost, da bodo računalniške komponente začele (množično) odpovedovati.
Gostitelji so nam kot predhodno napovedanim in preverjenim posebnim povabljencem sicer razkazali ves prostor, a fotografiranja niso dovolili niti na zunanjem sicer dobro ograjenem dvorišču, kjer se res ne da zaslutiti, kaj se dogaja pod zemljo. Vidni so namreč le manjši pisarniški prostori v treh nadstropjih.
Nepredušna varnost
Najvišjo raven varnosti smo čutili na vsakem koraku. Nadzor dostopa je zelo temeljit na prehodu v vsak prostor, njihovi predstavniki, ki ob vsakem premiku v nov prostor opravijo biometrično prepoznavo, pa so poskrbeli, da so nas v vsakem trenutku imeli na očeh in da ni kdo zašel nikamor brez njihove vednosti.
Gostitelji so nam kot predhodno napovedanim in preverjenim posebnim povabljencem razkazali ves prostor, a fotografiranja niso dovolili nikjer. Fotografije je zato zagotovil upravitelj podatkovnega središča.
Zaposleni, (redki) obiskovalci in dostavljavci imajo povsem ločene poti, ki se praktično nikjer ne prepletajo. Vse se ve, vse se vidi, vse je pod nadzorom kamer.
Pripravljeni na vse
Upravitelji tega podatkovnega središča se radi pohvalijo z zanesljivostjo, ki jo zagotavljajo čezmerne (redundančne) optične povezave z drugimi podatkovnimi središči. Povezani so s 50 (drugimi) ponudniki interneta, z več kot 600 švicarskimi podatkovnimi skladišči, velikimi ponudniki računalništva v oblaku in tudi neposredno z enim od glavnih švicarskih internetnih izmenjevalnih vozlišč.
Niso pa komunikacije edino, kar je podvojeno ali največkrat celo potrojeno: prav vsak delček delovanja, predvsem napajanje z električno energijo in zagotavljanje stalnega hlajenja ima vsaj eno rezervno rešitev, če kakšen gradnik morda odpove, kar se zgodi res zelo redko.
Sistemi hlajenja so, kot vse preostale komponente, podvojeni ali potrojeni, kar jamči nemoteno delovanje tudi takrat, ko pri enem viru pride do motenj ali celo izpada.
A to, da izrednih dogodkov ni, ne pomeni, da nanje niso maksimalno pripravljeni. Vsak mesec imajo preizkuse uveljavljanja rezervnih scenarijev in so zelo veseli, da vse ostaja samo pri preizkusih.
Odvečna toplota ni odpadek
Kar pa opazovalcem od zunaj postane povsem jasno šele ob ogledu, je, kaj vse je treba postoriti in za kaj poskrbeti, da takšno podatkovno središče deluje nemoteno. Tako morda nekoliko preseneti, da na kar dveh od petih nadstropjih pod zemljo kraljuje oprema, ki zagotavlja stalno temperaturo v prostorih z računalniki in diski, ki s svojim delom proizvajajo stalen izdaten vir odvečne toplote.
Toplota, ki jo s svojim delovanjem proizvaja podatkovno skladišče, ogreva 3.500 okoliških gospodinjstev in še nekaj proizvodnih obratov v bližnji okolici.
A ta toplota vendarle ne postane odpadek, temveč z njo ogrevajo sosednje stavbe. In to ni vse, kar je zelenega v njihovem delu (poleg imena), saj za delovanje tega in vseh svojih podatkovnih središč uporabljajo izključno energijo iz obnovljivih virov.
Trikratna rast v treh letih
Trditve, da v Švici podatkovna središča nastajajo kot gobe po dežju, sploh niso pretirane: zgolj v zadnjih treh letih je Green kot eden izmed največjih švicarskih ponudnikov podatkovnih skladišč potrojil svoje zmogljivosti.
Varnost se med drugim zagotavlja s stalnim videonadzorom in trifaktorskim (deloma biometričnim) nadzorom dostopa.
Dodatno jamstvo varnosti in zanesljivosti so številni certifikati neodvisnih mednarodnih presojevalcev, predvsem za informacijsko varnost, upravljanje z energijo in operativne postopke. Švicarski sloves varnih trezorjev se je nedvomno razširil iz analognega tudi v digitalni svet.
