Obeti in ovire računalništva v oblakih

Pri računalništvu v oblakih programska in strojna računalniška oprema, predvsem obsežni nosilci podatkov, kot so veliki trdi diski, niso več nameščeni v vsakem računalniku, temveč na zmogljivih oddaljenih strežnikih. Poglavitna prednost takega pristopa je dostopnost do teh podatkov povsod, kjer so internetne povezave, niso zanemarljivi niti prihranki pri stroških računalniške infrastrukture na vsakem posameznem računalniškem delovnem mestu, bodisi doma bodisi v podjetju. Udeleženci okrogle mize "Cilji so znani, poti so nove" na poslovni konferenci, ki je včeraj potekala v okviru letošnje 15. NT konference v Portorožu, so to prednost predstavili s primerjavo z električno energijo: zaradi tega, ker rabimo elektriko doma, še ne bomo imeli lastne elektrarne v svojem gospodinjstvu, temveč bomo električno energijo jemali od velikega proizvajalca.

Pravni sistem mora biti vreden zaupanja Računalništvo v oblakih ni več nekaj abstraktnega in laboratorijskega, je povedal prvi mož slovenskega Microsofta Matej Potokar, a, kot je že prej izpostavil tudi v pogovoru z novinarji in na okrogli mizi ponovil, je ena od poglavitnih ovir za še hitrejše posvajanje računalništva v oblakih ta, da pravni okvirji ne sledijo dovolj hitro tehnološkemu razvoju. Nujni so učinkoviti predpisi za obdelavo in varovanje podatkov, ki jih zaupamo lastnikom oddaljenih strežnikov, menijo še predsednik uprave Skupine Telekom Slovenije Ivica Kranjčević, predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli in direktor podjetja Špica International Tone Stanovnik, ki so prav tako kot Potokar podali svoja mnenja na omenjeni okrogli mizi.

Prav nezaupanje v pravni sistem je po mnenju udeležencev glavni razlog, da je pri nas zaznati bistveno manj navdušenja in zanimanja za računalništvo v oblakih kot denimo v ZDA. Onstran luže nimajo toliko pomislekov glede selitve podatkov na oddaljene strežnike tudi zato, ker se ve, da bo sodni sistem hitro in ostro kaznoval slehernega kršitelja, ki zlorabi podatke, medtem ko pri nas trajajo sodni postopki odločno predolgo, smo lahko slišali na včerajšnji okrogli mizi.

Računalništvo v oblakih je le orodje Računalništvo v oblakih je odlično izhodišče za podjetja, ki delujejo na več lokacijah v raznih državah, a je za največje učinke treba uskladiti tudi poslovne procese in postopke, so se strinjali vsi udeleženci okrogle mize. Kot je pojasnil predsednik uprave Ivica Kranjčević, imajo pri Telekomu Slovenije za eno od poglavitnih nalog prav iskanje sinergij med članicami skupine znotraj Slovenije in tudi v drugih državah, svoje primere dobre prakse v podjetju Špica International, ki deluje v petih državah regije, pa je predstavil prvi mož podjetja Tone Stanovnik.

Mimo krize pa ni šlo Beseda na okrogli mizi pa ni mogla obiti gospodarske krize, za katero sodelujoči menijo, da bi jo vodilni morali izkoristiti kot priložnost za iskanje večje konkurenčnosti. Prav kriza naj bi jih končno lahko pripeljala do tega, da ugotovijo, da so naložbe v informacijske tehnologije korak v to smer in ne zgolj strošek, kakor zdaj v podjetjih tovrstne naložbe večinoma zmotno obravnavajo, je iz vrst poslušalcev okrogle mize pristavil tudi dr. Andrej Kovačič z ljubljanske ekonomske fakultete. Kovačiča zelo skrbi, da je v praksi stanje prav nasprotno, saj se pod pritiskom varčevalnih ukrepov naložbe v informacijske tehnologije vendarle zmanjšujejo, namesto da bi se povečevale.

Potokar pa je prepričan, da niso le podjetja tista, ki bi se morala boriti za večjo učinkovitost, in zato največji izziv in priložnost za strokovnjake informacijske tehnologije vidi v javni upravi. Gotovo pa se tudi državljani in davkoplačevalci strinjamo, da imamo za svoj davčni denar pravico do čim učinkovitejše javne uprave.