Katere stvari Slovenci kupujemo prek spleta

Čeprav plahi začetki nakupovanja prek žice, nekakšnega predhodnika spletnega nakupovanja, segajo daleč nazaj, v leto 1979, ko je podjetnik Michael Aldrich javnosti predstavil iznajdbo videotex, je moral svet na spodoben spletni nadomestek odhoda v trgovino počakati še desetletje in pol.

Potem ko je leta 1990 javnost v uporabo dobila prvi komercialni spletni brskalnik, smo Zemljani štiri leta pozneje spoznali pionirske različice spletnega bančništva. Leto pozneje so se pojavile internetne trgovine. Med prvimi sta ju postavila dva od treh največjih igralcev v globalni spletni trgovini, Amazon in Ebay. Da ne bo pomote, še urnejša je bila teksaška hitroprehrambna veriga Pizza Hut, ki je ciljni publiki za potešitev lakote že leto prej ponudila vročo mrežno linijo, prek katere je ta lahko naročila blagodejno prvo pomoč za želodčno mišico. Možnost spletnih nakupov je izkušnjo potrošništva obogatila za preprostost, hitrost nakupa in pogosto tudi nižje cene.

Evropejci v povprečju zapravijo 900 evrov na leto, največ Britanci, Nemci in Francozi Nakupovanje prek spleta odtlej osvaja internetno populacijo. V osmih evropskih državah – Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, na Švedskem, Nizozemskem, v Italiji, na Poljskem in v Španiji –, ki jih je pod lupo vzel Centre for Retail Research, naj bi se letos kupovanje iz naslanjača povzpelo za dobrih 18 odstotkov, lani je bila rast petinska.

Projekcija ugotavlja, da si povprečen spletni potrošnik v naštetih državah vsako leto denarnico stanjša za 900 evrov. Po poteh spletne trgovine naj bi do konca letošnjega leta v omenjenih državah v obtok steklo 155 milijard evrov, štiri petine od tega v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji, treh območjih, ki jih raziskava opredeljuje kot zrele spletne trge.

Od leta 2011 spletna ekonomija zrasla za 60 odstotkov Še bolj kot Evropejci so spletnonakupovalno živahni Američani. Prek nevidnih žičnih poti naj bi letos izvedli nič manj kot za 224 milijard nakupovalnih akcij, rast tamkajšnje spletne trgovine pa naj bi bila 14,5-odstotna. Prekatlantska spletna potrošniška množica naj bi letos za nakupe porabila več kot 1.700 dolarjev ali preračunano 1.300 evrov – na glavo, seveda.

Podjetje Forrester Research v februarski napovedi piše, da se bo do leta 2016 finančni obseg spletne trgovine na območju ZDA vzpel na 243 milijard evrov. Številka predstavlja 62-odstotni skok navzgor glede na referenčno leto 2011.

Šest od desetih Američanov ne more brez spletnih nakupov Sklep raziskave, ki jo je onkraj luže opravila hiša Walker Sands, pa se glasi: lani se je nakupovalnim dogodivščinam prek spleta vsaj enkrat mesečno prepustilo 62 odstotkov imetnikov dostopa do interneta, komaj en odstotek je takšnih, ki z miško ali na napravah tabličnega tipa nikoli niso kliknili gumba kupi. V nakupovalno košarico gredo pri Američanih najbolje elektronika (kupuje jo 69 odstotkov tistih, ki so se izrekli za spletne potrošnike v pogostosti najmanj enkrat mesečno) in knjige (67 odstotkov). Zanimivo je tudi, da si dva od treh na daljavo rešujeta tudi težave z goloto (63 odstotkov).

Med internetnimi ponudniki je pri Američanih še vedno najbolj prijetno kupovati pri Amazonu. Kupci izjemno cenijo dobrote v obliki malih trgovskih trikov, s katerim se ponaša ta spletni gigant: brezplačna dostava, dostava v enem dnevu in možnost brezplačnega vračila kupljenega blaga.

Pol tisočaka na leto za spletne nakupe Kako je pri nas? Prve spletne trgovine smo Slovenci dočakali pred 15 leti. Eni takšnih sta bili trgovini z elektroniko enaa.com in mimovrste.com, nastali sta skoraj istočasno, obe pa poslujeta še danes.

Številke statističnega urada pravijo, da ima danes v Sloveniji dostop do spleta več kot tri četrtine gospodinjstev. Del te populacije je dejaven tudi potrošniško. Episcenter v julijski meritvi ugotavlja, da digitalno kupuje vsak tretji Slovenec. Za spletne nakupe prebivalec Podalpja mesečno nameni dobrih 40 evrov, kar je dobra polovica zneska, ki ga zapravijo Evropejci, in dobra tretjina tistega, kar ima spletna ekonomija od povprečnega ameriškega potrošnika. Približno tretjina Slovencev na spletu kupuje računalniško opremo, podoben je odstotek tistih, ki si s spletom pomagajo do osebnega sloga, skoraj polovica pa jih kupuje knjige.

Ko smo ravno pri spletu in knjigah. Pred kratkim objavljena raziskava The Global eBook Report ugotavlja, da se knjige v konvencionalno otipljivi obliki vse bolj umikajo svojim digitalnim enakovrednicam. Spet je treba omeniti podjetje Amazon. Ta ohranja položaj globalno prevladujočega igralca pri prodaji bralnega čtiva, za katerega nista potrebna drevo in sekira, ponuja pa tudi najbolj priljubljen medij za to početje: bralnik Kindle.

Povprečen spletni nakup nekajkrat večji od klasičnega Če si v ZDA s spletnimi nakupi hladilnik polni vsak peti, je pri nas odstotek tistih, ki prek spleta določajo vsebino svojega želodca, precej nižji. Da pridobitev, ki je v zadnjih 20 letih spremenila svet, uporablja za nakup hrane, je Episcentru odgovorilo pet odstotkov vprašanih.

Morda za koga presenetljivo, a eno izmed prvih spletnih trgovin pri nas je vzpostavil Mercator. Možnost naročila blaga so spletnim uporabnikom prvič ponudili leta 1999. Delež kupcev v njihovi digitalni trgovini vztrajno narašča, pravijo, danes pa tem na daljavo ponujajo več kot šest tisoč gospodinjskih in tehničnih izdelkov.

Kako jim gre poslovanje prek spleta v številkah, v Mercatorju niso želeli razkriti. Pravijo pa, da je povprečen nakup v njihovi digitalni trgovini večkratnik povprečnega nakupa v običajni trgovini, saj gre za večje nakupe po teži in obsegu.

Kupci z malo prostega časa, pa tudi potrošniški eksperimentatorji "Kupci največkrat izberejo izdelke, ki jih dobro poznajo in jih nakupujejo tudi v klasičnih prodajalnah, na primer pralne praške, pijače, osnovna živila, mleko in mlečne izdelke. Zanimivo je, da prek spleta vedno več ljudi kupuje tudi sadje in zelenjavo, kar je znak zaupanja, da v naši trgovini znamo dobro izbrati," razlaga Goran Žarić iz Mercatorja.

In kdo so ljudje, ki se namesto z avtomobilom ali peš v trgovino odpravijo z miško ali tablico?

"Odločitev za redno nakupovanje prek spleta je v veliki meri odvisna od življenjskega sloga. Opažamo, da živilska spletna trgovina poleg družin postaja zanimiva tudi za upokojence in ljudi s posebnimi potrebami. Kupci v Mercatorjevi spletni trgovini so različni in iz vseh segmentov. To so v glavnem kupci, ki imajo malo prostega časa, a je vedno več tudi takšnih, ki preizkušajo nov prodajni kanal," je povedal Žarić.