Četrtek, 12. 12. 2019, 9.04
5 let
Kako dolgo še evro? Nemci že napovedujejo drugo možnost.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,96
20
Deutsche Bank ob objavi raziskave Imagine 2030 opozarja, da so napovedi finančnih trendov za prihajajoče desetletje pogosto sicer nezanesljive oziroma je jih je težko predvideti, a je zaradi hitrih sprememb, ki jih prinaša informacijska doba, vseeno bolje biti pripravljen kot pa ukrepati prepozno. Na fotografiji sedež Deutsche Bank v Frankfurtu.
Največja nemška banka Deutsche Bank je izdala posebno različico svoje tradicionalne raziskave finančnih trendov Konzept z naslovom Imagine 2030, v kateri njeni analitiki med drugim napovedujejo možnost, da bi klasične fiat valute, kot je evro, do leta 2030 lahko zamenjale kriptovalute.
Analitiki nemškega bančnega giganta menijo, da so kriptovalute oziroma virtualne valute odgovor na vse bolj očitno težnjo svetovnih vlad in finančnih ustanov k čim prejšnji vzpostavitev brezgotovinske družbe.
"Čeprav kritiki kriptovalut ves čas opozarjajo na regulacijske ovire, so glede na to, za kaj se vse bolj zavzemajo vlade in ponudniki plačilnih kartic, pravzaprav neizogibne," je v poročilu Imagine 2030 zapisal Jim Reid, eden od vodilnih analitikov v Deutsche Bank.
Reid prav tako meni, da so vezi, ki skupaj držijo trenutni na klasičnih fiat valutah osnovani monetarni sistem, vse šibkejše, v prihajajočem desetletju pa bi se lahko začele krhati. "Takrat bodo ljudje začeli posegati po alternativah - zlatu ali pa kriptovalutah," je Reid ugibal v razdelku Konec fiat denarja?.
Kot glavni hibi trenutnega monetarnega sistema analitiki Deutsche Bank v raziskavi Imagine 2030 navajajo zastarelost in nagnjenost k inflaciji, ki jo je bankam in politiki v zadnjih desetletjih nekako sicer uspelo zajeziti, vendar to morda kmalu ne bo več mogoče.
Kaj se mora spremeniti, da kriptovalute postanejo polnopravna alternativa ali celo zamenjava za evro?
Po mnenju analitikov Deutsche Bank bo za uresničitev takšnega scenarija potrebno preskočiti kar nekaj ovir.
Prva je sprememba odnosa do kriptovalut s strani svetovnih vlad, bančnih institucij in finančnih regulatorjev. Večina jih kriptovalute namreč še vedno pogosto obravnava kot tehnično naprednejšo različico denarja za Monopoly, torej kot nekaj, kar ni ne prava valuta in ne hramba vrednosti.
Ironično ima takšno stališče do kriptovalut uradno še vedno tudi nemška vlada, ki je pred samo dvema tednoma naredila megalomanski pionirski korak v smeri prave regulacije kriptovalut, saj bo nemškim bankam od 1. januarja dovoljeno, da bodo svojim komitentom ponujale določene s kriptovalutami povezane storitve.
"Kar zadeva regulacijo kriptovalut, je Nemčija z novo zakonodajo postala mednarodni pionir," je za nemški medij Handelsblatt ob sprejetju zakona, ki nemškim bankam s 1. januarjem 2020 omogoča opravljanje določenih dejavnosti, ki so bile do zdaj rezervirane zgolj za kriptomenjalnice, dejal finančni svetovalec Sven Hildebrandt.
Da kriptovalute trenutno niso ne denar in ne prava valuta, menijo tudi v Banki Slovenije.
Ob vprašanju Siol.net, ali lahko kriptovalute nekega dne postanejo polnopravna alternativa evru ali ga celo nadomestijo, so v Banki Slovenije pojasnili, da bi "bilo smiselno pospešiti raziskovalne aktivnosti centralnih bank in Evrosistema kot celote na področju možnosti izdajanja centralnobančnih digitalnih valut kot digitalnega ekvivalenta gotovine".
Po mnenju Banke Slovenije so centralnobančne valute, kar je trenutno evro, namreč netvegano menjalno sredstvo, kar pa za kriptovalute, katerih cene so tradicionalno zelo volatilne in odvisne od neštetih dejavnikov, za zdaj še ne velja.
Druga ovira, ki je neposredno pogojena z regulacijo na mednarodni ravni, je stabilizacija vrednosti kriptovalut, ki so pogosto nagnjene k divjanju cen. Regulacija bo prav tako temelj globalnega dosega kriptovalute prihodnosti, ki bi lahko nadomestila evro ali dolar, napovedujejo analitiki Deutsche Bank.
Bitcoin po mnenju bank trenutno ne pride v poštev kot alternativa fiat valutam, kaj pa tako imenovane stabilne kriptovalute oziroma stabilni kovanci, katerih cena je vezana na klasično valuto, kot je evro? Tudi tem banke trenutno niso najbolj naklonjene, pravijo v Banki Slovenije. "Čeprav tako imenovani stabilni kovanci vsaj deloma odpravljajo glavno hibo drugih kripto imetij za namene plačevanja (nestabilnost cene), so z njimi povezana številna tveganja pravne gotovosti, učinkovitega upravljanja, finančne integritete, pranja denarja in financiranja terorizma, varnosti, učinkovitosti in integritete plačilnih sistemov, kibernetska in druga operativna tveganja, tveganja varstva podatkov, zaščite potrošnikov/investitorjev ter davčne skladnosti," so za Siol.net pojasnili pri Banki Slovenije.
Še en pomemben korak je sodelovanje ponudnikov plačilnih sistemov, ko sta Mastercard in Visa. Da sta ta naklonjena ideji kriptovalute, ki bi imela poglavitni lastnosti "pravega" denarja, torej stabilno vrednost in globalni doseg, že vemo - oba sta namreč postala partnerja konzorcija Libra, ki bi bdel nad Facebookovo istoimensko kriptovaluto. Zaradi pritiska regulatorjev na Facebookov kontroverzni projekt sta Libro sicer oba že zapustila.
Pri Deutsche Bank niso pozabili na temno plat takšne finančne revolucije
Zamenjava fiat valut s kriptovalutami oziroma digitalnimi valutami bi prinesla vrsto velikih izzivov, v raziskavi Imagine 2030 še opozarjajo analitiki Deutsche Bank.
"Kibernetski napadi, popolna odvisnost od elektrike, celo digitalne vojne. S tem se bo treba spopasti, če bomo monetarni sistem prihodnosti v celoti gradili digitalno," je zapisal Jim Reid.
Kibernetski napadi v svetu kriptovalut danes še zdaleč niso redkost:
Preberite tudi:
20