Je to konec teorije zarote o prisluškovanju, ki skrbi ogromno ljudi?

Foto: Reuters
Teorija o Facebookovem prisluškovanju uporabnikom gre takole

Janez se je z Micko pogovarjal o tem, da mora kupiti nove letne pnevmatike za svoj avtomobil. Med pogovorom je imel v žepu mobilni telefon z nameščeno aplikacijo Facebook. Naslednjič, ko se je prijavil v družbeno omrežje, mu je Facebook pokazal oglas za nove letne pnevmatike. Janez je sklenil, da je Facebook moral prisluškovati njegovemu pogovoru z Micko. 

Na spletu je mogoče najti ogromno pričevanj uporabnikov (primer), ki so prepričani, da to nedvomno drži in da Facebook v njihovo zasebnost tako, da jih snema, vdira tudi takrat, ko aplikacije ne uporabljajo.

Najodločnejši in najhitrejši NE, kar jih je Zuckerberg izrekel v življenju

Prav ta teorija je v torek, ko se je šef Facebooka znašel na prvem zagovoru v ameriškem Kongresu, zanimala senatorja Garyja Petersa. Marka Zuckerberga je vprašal, ali Facebook prisluškuje ljudem in tako zbira še več podatkov o njih, Zuckerberg pa je takoj odvrnil, da ne, in nadaljeval, da gre za teorijo zarote, ki nima nobene prave podlage:

Pojasnil je tudi, da Facebook mikrofon na mobilni napravi vklopi takrat, ko uporabnik snema zvočni posnetek ali video, sicer pa mikrofon aplikacije ne zanima. Senatorji so bili z odgovorom Marka Zuckerberga zadovoljni. 

Stroka je zvečine enotna: Facebook ne prisluškuje, ker tega ne more početi

Zuckerberg je s tem, ko je ovrgel opisano teorijo, najverjetneje govoril resnico, saj večina svetovnih strokovnjakov za informacijsko varnost in poznavalcev tehnologije meni, da Facebook uporabnikom res ne prisluškuje (vir, vir, vir). 

Mnogo strokovnjakov opozarja, da povprečen uporabnik Facebooka podcenjuje količino podatkov, ki jih v resnici deli z družbenim omrežjem, pa tudi sposobnosti Facebooka, da iz teh podatkov naredi izredno natančen oglaševalski profil. Facebook uporablja tudi piškotke in tako imenovane trackerje, ki uporabnikom sledijo po drugih spletnih mestih in vedo, katere vsebine si ogleduje. Za več informacij o tem kliknite na to fotografijo.  Foto: Reuters

Kot je že pred leti, ko so analizirali to problematiko, poročal znani tehnološki medij Wired, se Facebooku, če bi uporabnike res poslušal ves čas, izračun preprosto ne bi izšel. V enem samem dnevu bi s snemanjem zvočnih posnetkov namreč ustvaril količino podatkov, ki bi nekajkrat presegla zmogljivosti njegovih podatkovnih centrov. 

Drugi so izpostavili tudi, da bi bil projekt takšnih razsežnosti prevelik tehnični zalogaj, saj bi zahteval izjemno prepoznavo govora, ki je trenutno še onkraj zmožnosti Facebooka. 

Facebook bi s takim početjem težave neposredno nakopal tudi proizvajalcem pametnih telefonov, kot je Apple, in operacijskih sistemov zanje (na primer Google), ki uporabnika ne smejo snemati brez njegovega privoljenja oziroma tega dovoliti komu drugemu. Foto: Reuters

Facebook že zdaj doživlja medijski in politični linč. Kaj bi mu šele naredili, če bi res skrival nekaj tako velikega?

Malo verjetno je tudi, da bi pri Facebooku tvegali skrivanje tako obsežnega vohunjenja, čeprav bi vedeli, da lahko, če bi javnost zanj izvedela, povzroči piarovsko katastrofo epskih razsežnosti.

Aktualni škandal z zlorabo podatkov o uporabnikih Facebooka sta v resnici zakuhala ruski znanstvenik Aleksandr Kogan in podjetje Cambridge Analytica, Facebook pa je bil posredni krivec zanj, ker je Koganu omogočil dostop do podatkov. A po družbenem omrežju so takoj udarili z vseh strani, ljudje so Facebook začeli zapuščati, njegov prvi mož pa se mora zagovarjati pred ameriškim političnim vrhom.

Le kakšen linč bi se zgodil, če bi morebitni nezadovoljen uslužbenec Facebooka razkril, da podjetje prek mobilnih telefonov res vohuni za dvema milijardama uporabnikov?

Zuckerberg se pravkar brani pred drugim valom obtožb

Večina tehnoloških medijev se je strinjala, da je Zuckerberg glede na to, da ne slovi ravno kot dober javni govorec, z zaslišanji v ameriškem Kongresu sicer večidel opravil razmeroma dobro, a zmrznil pri praktično vseh najtežjih vprašanjih. Foto: Reuters

V ameriškem Kongresu sicer pravkar poteka drugi del zaslišanja Marka Zuckerbega, ki tokrat nastopa pred odboroma predstavniškega doma za energijo in trgovino.

Zuckerberg je senatorkam in senatorjem med zaslišanjem, ki traja že več kot tri ure, med drugim razkril, da je britansko podjetje Cambridge Analytica od ruskega raziskovalca Aleksandra Kogana kupilo tudi njegove osebne podatke in da Facebook razmišlja, da bi Cambridge Analytico tožil.

Šef Facebooka je sicer prejel nekaj težkih vprašanj, na katera podobno kot včeraj ni imel pravega odgovora, temveč je pojasnil le, da "delamo na tem". Senatorje je med drugim zanimalo, kaj bo Facebook storil s poplavo lažnih novic, lažnih osebnih profilov ljudi, ki se izdajajo za druge ljudi, in problematiko preprodaje drog na Facebooku in družbenem omrežju Instagram, ki je v lasti Facebooka. 

Senatorje je zelo zanimalo tudi, ali Facebook denarja res ne more služiti drugače kot s sodelovanjem z oglaševalci, ki analizirajo osebne podatke uporabnikov. Mark Zuckerberg ni vedel, kako točno naj se odzove na to, saj je prikazovanje oglasov pravzaprav srž Facebookovega poslovnega modela. 

Preberite tudi:

Skrita kamera, ki lahko zaneti največji politični škandal zadnjih let