Večini novodobnih iger je mogoče očitati pretirano ujčkanje igralca, a na srečo med njimi najdemo tudi izjeme, zaradi katerih razbijamo tipkovnice in miške. Izbrskali smo deset najbolj pasjih.
Super Meat Boy (Xbox 360/PC/Mac OS, 2010)
Glavni junak od strani gledane ploščadne arkade je fantič iz mesa in krvi Super Meat Boy, ki je bolj kot pravemu človečku podoben kockastemu zrezku, čez več kot 300 raznolikih stopenj pa ga vodimo do rešitve njegovega dekleta, Obližke (Bandage Girl). Sliši se lahko, kajne? Na nesrečo igralca in fanta mesa večina stopenj spominja na velikanske mesoreznice, Super Meat Boy pa pade kar hitro …
I Wanna Be The Guy: The Movie: The Game (PC, 2007)
Super Meat Boya je navdihnila tale brezplačna igra z dolgim in zapletenim imenom, v kateri je smrtonosen praktično vsak gradnik okolice, za nameček pa njen svet deluje na povsem samosvoj način – vsakršno instinktivno ravnanje pomeni vrnitev na začetek stopnje. Mazohisti boste I Wanna Be The Guy: The Movie: The Game našli tule.
Dead Space in Dead Space 2 (Xbox 360/PC/PS3, 2008/2011)
Dead Space in nadaljevanje sta umeščena na zapuščeno rudarsko vesoljsko ladjo in postajo, ki so ju po odhodu človeških prebivalcev (pa so res odšli?) naselili grozljivo odurni nekromorfi, protagonist Isaac Clarke pa se z njimi spoprijema povsem sam. Neprijetnežev se ni posebej težko odkrižati – ubijalski je tempo, saj tako DS1 kot DS2 igralcu ne dovolita dihati. Prav vsako sekundo se zato počuti, kot da je v smrtni nevarnosti – no, pravzaprav je res.
New Super Mario Bros. Wii (Wii, 2009)
Nekdaj so se družine med igranjem prepirale zaradi igre človek, ne jezi se, nato so prišli Worms (Črvi), novodobno kooperativno digitalno zabavo pa uteleša New Super Mario Bros. Wii za prejšnjo generacijo Nintendove konzole za dnevno sobo. NSMBW je zaradi smešne fizike izziv že v načinu za enega igralca, ko pa se vmešajo še drugi, so umiranje po tekočem traku, metanje ploščkov v steno in prekinitev stikov zagotovljeni.
F-Zero GX (GameCube, 2003)
Futuristični F-Zero GX je najbrž ena najboljših dirkalnih iger vseh časov, a je zares zabavala le tiste, ki so se vanjo poglobili in postali mojstri. Vsi preostali so se zmrdovali ter hudovali nad nečloveško natančnostjo in refleksi, ki so bili potrebni za vsaj zasilno obvladovanje ozkih prog in njihovih na trenutke nemogoče ostrih zavojev pri hitrosti, ki se je številnim obupancem zdela svetlobna.
Ikaruga (GameCube/DreamCast, 2001)
"Pa ne še ena predstavnica žanra shoot'em up!" so ob prvem zagonu Ikaruge zavzdihnili mnogi, a na srečo je japonski razvijalec Treasure iz rokava potegnil dobršen piš svežine. Čeprav je od zgoraj gledana Ikaruga igralca tako kot številni preostali shoot'em upi zasipala z valovi nasprotnikov, je uvedla dodatno spremenljivko – črno-belo polarnost. Prestavite v črno in poškodujejo vas lahko samo beli naboji in obratno, enako velja za nasprotnike.
Demon's Souls (PS3, 2009)
Kako domišljijsko igranje vlog narediti zares zares težko? Preprosto – dodajte večigralsko komponento in igralcem dovolite, da vstopijo v svetove drugih igralcev in jih ubijejo, medtem ko raziskujejo okolico oziroma zbirajo pogum za napad na skupino zombijev. Boje z najmanj zahtevnimi nasprotniki, kot so podgane in okostnjaki, napravite nečloveško težke, po vsakem neuspešnem spopadu s "šefovskimi" pošastmi pa te nagradite z večjo močo, igralcu pa je nekaj odvzemite. Še to – poskrbite, da si igralec med akcijo nikoli ne bo mogel privoščiti petsekundnega premora. To so Duše demonov.
Ninja Gaiden (Xbox, 2004)
Igra z enim najbolj dodelanih sistemov boja z rokami in hladnimi krepeli je Microsoftovi konzoli Xbox leta 2004 vdihnila novo življenje, igralci pa so zaradi nje vili roke in si pulili lase. Kako tudi ne, ko pa je nindža Ryu Hayabusa kljub svojemu neznanskemu znanju borilnih veščin umrl tako zelo zlahka, če igralnega ploščka v dlani ni držal izurjen posameznik, ki je v obvladovanje NG vložil na stotine, morda tudi na tisoče ur.
Bayonetta (Xbox 360/PS3, 2010)
Z zapletenim sistemom boja se lahko tako kot Ninja Gaiden pohvali tudi Bayonetta, a njena težavnost ni posledica nenehnega preizkušanja igralčevih sposobnosti in refleksov, temveč motenj zaradi včasih res abstraktnega in ne povsem razumljivega dogajanja. Kako udarce uspešno povezati v kombinacijo, ko so tvoji nasprotniki angeli z vreščečimi obrazi dojenčkov in dlakave pošasti, ki ubijajo z lasmi?
Dark Souls (Xbox 360/PC/PS3, 2011)
Ker je bila Demon's Souls vendarle prelahka, so težavnost njenih duhovnih naslednikov Dark Souls nadgradili v praktično vseh pogledih. Igralec je predstavnik nemrtvih – da bi si povrnil človečnost, jo mora zbirati z napredovanjem in pobijanjem nasprotnikov, a to je lažje reči kot storiti, saj jo izgubi ob vsakem umiranju, tega pa je zdaj še več, saj se sovražniki v že počiščenih območjih, ki jih moramo po smrti ponovno obiskati, pojavijo znova. Igra je prejšnji mesec na konzolah dobila nadaljevanje, Dark Souls II, na različico za PC pa bo treba počakati do 25. aprila.