Tošićeva obramba vztraja: Dokazi so bili pridobljeni nezakonito

Kot smo že poročali, je bilo konec avgusta na okrožnem sodišču razpisano nadaljevanje predobravnavnega naroka v zadevi Balkanski bojevnik za prvoobtoženega Dragana Tošića, a ta na sodišče ni prišel, ker ni prejel vabila na sojenje. Danes je v spremstvu zagovornikov Luke Zajca in Marka Bošnjaka iz odvetniške družbe Čeferin le prišel.

Tošić krivde ni priznal Na prvem predobravnavnem naroku krivde ni priznal, sodišče pa je sledilo predlogu obrambe in poleg kazenskih spisov Gregorja Vukovca pridobilo dodatno dokumentacijo Srbije, in sicer sodne odredbe o podaljšanju prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Željka Vujanovića. Že takrat je obramba ponovno zahtevala izločitev slovenskih, italijanskih, srbskih in urugvajskih dokazov, češ da so nezakoniti, tožilstvo pa se s tem ne strinja.

O dokazih je bilo sicer že odločeno na dveh stopnjah. Kot je znano, je okrožno sodišče za nezakonite označilo srbske in slovenske dokaze, višji sodniki pa se s tem niso strinjali in so predlagali, naj se na novem sojenju vsi kot zakoniti ponovno vrnejo v sodni spis.

V zadevi, ki se je je prijelo ime Balkanski bojevnik, je bilo obtoženih 17 oseb, ki jih je policija aretirala 25. maja 2010. V sojenju, ki se je začelo slabo leto zatem, je sodišče novembra 2012 štiri obtožene obsodilo na zaporne kazni, preostale pa oprostilo, med njimi tudi Tošića. Še pred tem je sodišče izločilo večino obremenilnih dokazov.

Po pritožbah tožilstva in obsojenih je višje sodišče novembra lani vsem štirim obsojenim zaporne kazni zvišalo, za preostalih 13 pa slab mesec pozneje oprostilne sodbe razveljavilo in določilo, da se sojenje zoper njih ponovi. Odločilo je tudi, da so dokazi, ki jih je prvostopenjsko sodišče izločilo, zakoniti.

Specializirano tožilstvo Tošiću očita, da je bil v vrhu kokainske naveze oziroma organizator nezakonitih poslov, ki naj bi jih izvajalo kar 16 soobdolženih. Nihče od njih krivde ni priznal.

Sodnica Andreja Sedej Grčar je danes poudarila, da jih je v dopisu prosila prav za vse odredbe, na specializiranem srbskem sodišču pa so ji zagotovili, da je to vsa dokumentacija, ki jo imajo. V pisnem odgovoru so ji pojasnili, da je bila 18. septembra 2012 z dokumentov varnostne obveščevalne službe Srbije BIA umaknjena oznaka tajnosti. Gre za 16 dokumentov. Luka Zajc je glede na zdaj dostopne dokumente sodišče prepričeval, da ne srbsko sodišče ne tožilstvo teh poročil BIA nima v spisu, pri čemer se je skliceval na oštevilčenje listin tako v sodnih kot tožilskih spisih.

Obramba: Gre za vsebinsko neskladje Po mnenju obrambe ta dokumentacija dokazuje to, kar ves čas trdijo. "Iz vsebine odredb izhaja, da je z izjemo treh primerov srbsko sodišče odredbe izdalo zgolj na podlagi zahteve tožilstva in pobud BIA. V treh primerih pa je sodnik poleg teh dveh imel še poročilo BIA," je navajal Zajc. Po njegovem mnenju tako sodišče na sojenju Vujanoviću s temi poročili BIA ni razpolagalo, naše tožilstvo pa naj bi po njegovih trditvah razpolagalo s starimi poročili.

"Odgovor srbskega sodišča je jasen, gre za vsebinsko neskladje med odredbami srbskega tožilstva in slovenskim specializiranim tožilstvom. Srbski preiskovalni sodnik ni imel dokumentov, ki jih je vložilo slovensko tožilstvo, ko je odločalo o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper Vujanovića," je Zajcu pritrdil tudi Bošnjak.

Nižji dokazni standardi Dotaknil se je tudi dokaznih standardov, ki so v Srbiji nižji kot v Sloveniji. Kot je znano, je za odredbe preiskovalnih sodnikov o prikritih ukrepih v Sloveniji potreben utemeljen sum kaznivega dejanja, medtem ko je v Srbiji, pa tudi kje druge, dovolj le sum. Po njegovih besedah lahko posamezna država sama presoja, katere dokaze drugih držav bo štela za dovoljene ali ne, to stališče naj bi zavzelo tudi višje sodišče.

Tožilka: Če je policija ravnala nezakonito, naj jih obramba ovadi Tožilka Blanka Žgajnar je te navedbe zavrnila s pojasnilom, da je preiskovalni sodnik vsekakor razpolagal z dokumenti, četudi je bila na njih oznaka zaupno. Bošnjak se je nato lotil še druge teme: po njegovem mnenju je bila namreč hišna preiskava pri Gregorju Vukovcu nezakonita, češ da policija osumljenca ni poučila o tem, da lahko vse njegove izjave uporabijo zoper njega, poleg tega pa naj ne bi podpisal uradnega zaznamka policije.

"Če pravnega pouka ni bilo – in ni ga bilo, ker ni podpisa –, potem je tak dokaz treba izločiti, saj so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic," je bil jasen Bošnjak.

Posledično od sodišča pričakuje, da bo izločilo vse dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi teh nezakonitih dokazov. Žgajnarjeva mu je odvrnila, da naj ovadi policijo, če meni, da je delala nezakonito.

Tudi izločitev urugvajskih dokazov Bošnjak je sicer zahteval tudi izločitev urugvajskih dokazov, ker naj bi bila hišna preiskava na jahti Mauri opravljena brez vednosti in prisotnosti Anastazija Martinčiča. Ta je bil medtem obsojen. "Sodišče naj v Urugvaju poizve, na podlagi česa je bila opravljena preiskava na jahti in kdo je izdal odredbo," je pojasnil Bošnjak in dodal, da pod zapisnik o preiskavi sploh ni podpisana preiskovalna sodnica, temveč kar nekdo.

Dotaknil se je tudi zakona o hrambi telekomunikacijskih podatkov. Kot je znano, je namreč ustavno sodišče pred kratkim izdalo sodbo, da je hramba podatkov o uporabnikih telekomunikacijskih storitev nezakonita. Da se to lahko stori samo v primeru, kadar gre za sume hudih kaznivih dejanj za konkretno osebo in ne kar počez, je navajal Bošnjak in predstavil mnenje zdaj strokovnega sodelavca tožilstva Primoža Gorkiča, ki je o tem objavil članek.

Sodnica Sedej Grčarjeva je dokazne predloge vseh obdolženih zavrnila, sklep, nakaterega se lahko obramba pritoži, bo posredovala pisno.