Tošić oproščen, obsojeni samo kurirji, NPU tokrat brez komentarja (FOTO)

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je štiri obtožene - Anesa Selmana, Marka Bubliča, Sandro Udrih in Dejana Zupana - spoznal za krive obtožb v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja v Italiji. Ostale je senat oprostil, med njimi tudi prvoobtoženega Dragana Tošića.

Obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji Najvišjo kazen je dobil Selman, in sicer 10 let. Bublič je bil obsojen na osem let, Zupan na sedem let, Udrihova pa na štiri leta zapora. Sodnik Gorazd Fabjančič je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji. Tam je policija opravila tri večje zasege kokaina, v čigar prevoz in hrambo naj bi bila vpletena Bublič in Zupan, Udrihova pa naj bi skrbela za najem vozil in pridobivala ponarejene dokumente.

Selman je po prvih ugotovitvah tožilstva skrbel za hrambo droge ter prevzem denarja, je dejal sodnik. Po izpovedi skesanca Francesca Petrellija pa je tožilstvo očitke dopolnilo s tem, da je Selman Petrelliju prodal 450 kilogramov kokaina. Sodišče je ocenilo, da je Selman očitano kaznivo dejanje nedvomno storil, vendar ni sledilo "matematičnemu izračunu tožilstva", temveč meni, da gre za neugotovljeno količino droge.

"Kazni so primerne teži kaznivih dejanj" Vsi štirje obtoženi so po Fabjančičevih besedah imeli točno določene naloge v hudodelski združbi, svojega početja pa so se nedvomno zavedali. Kazni so zato primerne teži kaznivih dejanj, je pojasnil sodnik in dodal, da so pri odmeri kazni Sandri Udrih upoštevali, da je mati samohranilka. Bublič, Selman in Udrihova bodo morali tudi plačati svoj del stroškov sodnega postopka, Zupan pa je zaradi svojega gmotnega stanja tega oproščen. Prav tako ne bo treba stroškov sodnega postopka plačati 13 oproščenim, ta del bo bremenil proračun.

Fabjančič je ob izreku sodbe tudi za preostale, ki so še bili priprti, ta ukrep odpravil. Zakon mu namreč nalaga, da sodnik vedno odpravi pripor pred izrekom sodbe, če tožilec pred tem ne predlaga podaljšanja pripora.

Tožilka Blanka Žgajnar je v izjavi novinarjem dejala, da je bilo podaljšanje pripora zoper vse obdolžene predlagano ob vložitvi obtožbe, in sicer do pravnomočnosti sodne odločbe, ta pa še ni pravnomočna. Po besedah tožilke bodo vsebino sklepa o odpravi pripora pregledali in se pritožili, če bo potrebno. O odločitvi sodišča pa Žgajnarjeva pravi, da je glede na dokaze, ki so ostali v spisu, odločitev pričakovana. Se bo pa tožilstvo pritožilo tako na sodbo kot na sklep o izločitvi dokazov. Žgajnarjeva je še dejala, da je težko reči, da se veseli obravnave na višjem sodišču. Pravi pa, da bodo z nestrpnostjo pričakovali odločitev višjega sodišča.

Tožilstvo še vedno vztraja pri zakonitosti vseh vloženih dokazov Kljub današnji sodbi pa to zelo verjetno še ne bo konec zgodbe. Vsaj od tožilstva je namreč pričakovati pritožbo, saj to še vedno vztraja pri zakonitosti vseh vloženih dokazov. Stranke v postopku se lahko na sodbo pritožijo v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. Če bodo v tem primeru podane pritožbe, jih bo obravnavalo ljubljansko višje sodišče. Sodišče druge stopnje odločitev glede pritožbe sprejme ali na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.

Kos: S postopkom bi lahko bilo nekaj hudo narobe Nekdanji prvi mož protikorupcijske komisije Drago Kos je za Planet Siol.net v odzivu na odločitev sodišča poudaril, da oprostilna sodba ni problem, problem je način, kako je do te oprostilne sodbe prišlo. "V tako pomembnem postopku se take spremembe 14 dni pred zaključkom ne smejo dogajati. Znalo bi kazati na to, da je bilo s postopkom nekaj hudo narobe," je povedal.

Pličanič: Balkanski bojevnik lahko primer, ki nakazuje, da sodišča niso dovolj učinkovita Zadeva Balkanski bojevnik je lahko eden od primerov, ki nakazuje, da slovenska sodišča niso dovolj učinkovita, saj je v dveh letih prišlo le do prvostopenjske sodbe, je v sporočilu za javnost ocenil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Od aretacij sta sicer minili dve leti in pol, od začetka sojenja pa leto in pol. Minister Pličanič je o zadevi Balkanski bojevnik sicer seznanjen tako kot ostala slovenska javnost - iz medijev. Poudaril je, da postopek vodi sodišče, v njegove odločite pa da ne sme in ne more posegati, saj bi ti bilo v nasprotju z načelom delitve oblasti.

Odziv policije Kako komentirajo izrečeno sodbo v zadevi Balkanski bojevnik, smo vprašali tudi na Nacionalni preiskovalni urad, kjer so nam pojasnili, da NPU ni vodil preiskave v zadevi, saj v času, ko je ta potekala, še ni bil ustanovljen. V NPU so se sicer sklicali na izjavo za javnost, ki jo je pred dnevi izdala Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

V omenjeni izjavi je policija zatrdila, da so policisti in kriminalisti primer preiskovali strokovno, zakonito in profesionalno, ob usmeritvah Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Policija je imela za vse izvedene prikrite ukrepe dovoljenja in odredbe državnega tožilstva in sodišč, prav tako je v preiskavi vse klasične ukrepe izvedla v skladu s svojimi pooblastili, so navedli.

Dokazi, ki so bili pridobljeni od tujih pravosodnih in varnostnih organov, so bili pridobljeni v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje mednarodnega pravosodnega in policijskega sodelovanja. Gre za prakso izmenjave dokazov ene države drugi, ki velja v sodobnem globalnem svetu in brez katere si ne moremo predstavljati boja zoper mednarodno organizirano kriminaliteto, pravijo na policiji.

Ukrepi in pridobljeni dokazi na sodišču so bili v dveh letih, odkar trajata kazenski postopek in sojenje v navedeni zadevi, že večkrat preizkušeni, in to v različnih fazah postopka, pri tem pa niso bile ugotovljene nezakonitosti pri pridobivanju dokazov, so zapisali na policiji.

Demšar: Hudič je v podrobnostih Po mnenju predsednika društva kriminalistov Slovenije Jakoba Demšarja je bila takšna sodba pričakovana. Sodna in pravna borba se bo po njegovem nadaljevala okoli vprašanja, kdaj je dokaz pridobljen nezakonito. Ob določilu glede prepovedi uporabe nezakonito pridobljenih dokazov namreč opozarja, da je "hudič v podrobnostih". Ključno vprašanje je, ali so bili dokazi, ki jih je odobrilo srbsko pravosodje, nezakoniti zgolj zato, ker v Srbiji telefonskih prisluhov ni opravila kriminalistična policija, ampak njihova obveščevalna služba, pravi.

Urad varuhinje brez komentarja Za komentar sodbe smo poklicali tudi na urad varuhinje človekovih pravic, a so nam sporočili, da zadeve ta hip še ne morejo komentirati. Dodali so, da nepravnomočnih sodnih postopkov varuhinja načeloma ne komentira.