Pavel Rupar v vlogi mediatorja

"Če pa bosta vztrajala, bom povedal resnico. Sam sem zdaj popolnoma izstopil iz političnih iger, preveč krivic sem že doživel in jih kot poslanec tudi povzročil." Misija nemogoče Vendar je ostalo zgolj pri pobožni želji Pavla Ruparja, da s spravo konča sojenje Borisu Popoviču, ki ga Marko Pogorevc kazensko preganja zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve. Spomnimo, da je koprski župan Pogorevca, ki je vodil operativni štab Lojzeta Peterleta med predvolilno kampanijo predsedniških volitev oktobra 2007, v izjavi za Primorske novice označil za bandita in največjega negativca v državi. Ker je Pogorevc zanikal Popovičeve navedbe, da sta po objavi spornih besed na dveh sestankih konec leta 2007, kjer sta bila prisotna tudi Rupar in Peterle, zgladila vse spore, je moral nekdanji poslanec in župan Tržiča senatu razgaliti, kako natančno so sestankovali.

Razšla sta se drugače, kot sešla Rupar pravi, da so se sestali na pobudo Pogorevca, ki ga je poklical, če bi bil pripravljen organizirati sestanek. "Ta vloga ni bila lahka. Po dolgem prepričevanju je Popovič le pristal," je pripovedoval Rupar. Na prvo srečanje v Fiesi je najprej okoli sedme zvečer prišel Pogorevc. Odprla sta pivo in jägermeistra, vendar nista spila preveč. Okoli enajste se je nato prikazal še Popovič. "Trmast kot je, Pogorevcu ni ponudil niti roke," je dejal Rupar, kasneje pa se je koprski župan menda le omehčal in debata je stekla v smeri sprave.

Po Ruparjevih besedah je imel Pogorevc pripravljenih kar nekaj predlogov v primeru Peterletove zmage. "Nadvse si je želel postati veleposlanik v Avstraliji. V najslabšem primeru bi bil šef predsednikovega kabineta," je izjavil. Rupar je potrdil tudi Popovičeve navedbe, da mu je Pogorevc na sestanku obljubljal podporo Vatikana, ga prijemal za roke in mu govoril, da ga ima rad. "Lahko pokažem, kako sta se objemala, a bi bilo to čudno videti. Mogoče je bilo ... ne, tega ne bom izjavil," si je premislil, ko je opisoval, s kakšno toplino sta si fanta segala v roke.

Na vprašanje Popovičevega zagovornika Francija Matoza, kako se je sestanek končal, je Rupar odgovoril: "Kar prešerne volje smo bili. Marko se mi je zahvalil. Objela sta se, kar sem razumel kot izraz nekega zadovoljstva." Sestali so se še naslednji dan, kjer so ob Peterletovi prisotnosti dogovor potrdili: Popovič je umaknil kampanjo, Pogorevc pa je po Ruparjevih besedah takrat koprskemu županu tudi obljubil, da ga ne bo tožil. "Potem pa se je zgodilo. Klical sem Pogorevca, zakaj hudiča je to treba. Jasno, da je Popovič zameril in dodal še kakšno izjavo," je razpredal Rupar.

Poklicala ga je Hilda Tovšak Pogorevčev pooblaščenec Stojan Zdolšek je Ruparja že ob uvodnem performansu prekinil in mu očital, da je agent, ki ga pošilja nasprotna stran. Na Zdolškovo oceno se je med obravnavo navezal tudi Matoz in Ruparja vprašal, če ga je v zvezi s pričanjem res kdo kontaktiral. "Ja, večkrat. V smislu naj zaščitim Marka," je začel Rupar in nadaljeval: "Klicala me je gospa Tovšakova, češ, naj pozabim, saj smo v isti opciji in ne vem kaj..." Ko ji je Rupar razložil, da med pričanjem ne bo lagal, naj bi mu Tovšakova dejala: "Potem pa na kakšno stvar kar pozabi."

Konec kmalu Pogorevc je odškodninsko tožbo na prvi stopnji dobil, vendar sodba še ni pravnomočna. Sodišče je odločilo, da mu mora Popovič zaradi izrečenih besed odšteti štiri tisoč evrov, epilog kazenskega postopka pa bo znan 9. februarja, saj senat ni ugodil novim dokaznim predlogom po zaslišanju Tovšakove in Peterleta. Matoz je ob tem poudaril, da je vseeno treba razčistiti okoliščine glede vplivanja Tovšakove na pričo. Predlagal je, da se pošlje zapisnik pristojnemu tožilstvu, ki naj ugotovi, ali ne gre morda za sum kaznivega dejanja. Strinjala sta se tudi Zdolšek in senat.