Nekdanje veleposlanice v BiH Nataše Vodušek na sodišče ni bilo

A današnje obravnave se nista udeležili ne tožnica Nataša Vodušek ne njena pooblaščenka Sofija Vukelj. Kot je pojasnila sodnica, je "mož tožnice tik pred obravnavo zanjo prinesel zdravniško opravičilo", zaradi drugih službenih obveznosti pa ni prišla niti odvetnica.

Sodišče je sicer za danes vabilo dve priči, in sicer vodjo sektorja za vzhodno-evropske države in Voduškovi neposredno nadrejenega Primoža Šeligo, ki se je prav tako izgovoril na službene obveznosti, in generalnega sekretarja na MZZ Tomaža Kunstlja.

MZZ je Voduškovi sklep o izredni odpovedi izdal na podlagi zakona o delovnih razmerjih 8. julija lani. Ta med drugim določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Delovno razmerje ji je nato prenehalo 21. avgusta lani.

Voduškova predčasno odslužila enoletno zaporno kazen Kot je znano, je bila Voduškova zaradi povzročitve hude prometne nesreče v Sarajevu pod vplivom alkohola oktobra 2008 obsojena na enoletno zaporno kazen. Kazen je začela prestajati 22. julija lani, po dobrih devetih mesecih pa so jo iz zapora predčasno odpustili 30. aprila letos.

Odločitev MZZ o izredni odpovedi delovnega razmerja je bilo za Voduškovo presenečenje, je povedala na prvi obravnavi, saj je vse do odhoda na prestajanje kazni delala na MZZ in za svoje delo dobivala tudi nadpovprečne ocene. Ocenjuje, da je odločitvi MZZ o izredni odpovedi delovnega razmerja botrovalo predvsem medijsko poročanje.

Kunstelj je danes kot priča povedal, da je bil razlog za prenehanje delovnega razmerja "obsodba na nepogojno zaporno kazen na več kot šest zapora". Da ravnajo prav, so jih prepričale navedbe v sodbi, "ki diplomatu najvišjega ravna onemogočajo opravljanje najvišje diplomatske dolžnosti".

Generalni sekretar na MZZ Kunstelj: Tudi pri manjših prekrških kot veleposlanik ne moreš delati Med drugim, da je nesrečo povzročila vinjena; da gre za dejanje, ki se ne preganja le v BiH, temveč tudi v Sloveniji, da je povzročila poškodbo soudeleženca v nesreči. "Diplomat v takšni situaciji v drugi državi ne more delati. Tudi pri bistveno manjših prekrških z manjšimi posledicami se to ne dopušča," je poudarila priča.

Dodal je še, da je Voduškova veleposlaništvo zapustila nekaj dni po nesreči in da je bila odpoklicana strani predsednika republike, ki veleposlanike tudi imenuje. Postopek odpovedi so začeli po tistem, ko so od sodišča prejeli pisno potrditev, da je obsojena na leto dni zapora.

Delovno razmerje prekinili po pravnomočno sodbi Stališče MZZ je bilo, da v delovno razmerje ne posegajo do pravnomočnosti sodbe. "Kolegica je nekajkrat prišla do mene in izrazila skrb glede sodnih postopkov, da pa bo z izrednimi pravnimi sredstvi dokazala nedolžnost, ker da so bili vsi postopki v BiH nezakoniti in neprofesionalni," je navajala priča. Dodal je še, da pa mu ni povedala, da so bila njena izredna pravna sredstva zavrnjena.

Na trditev, da Voduškova pravi, da je MZZ zamudil rok za izredno odpoved, je pojasnil, da so po več urgencah le dobili vpogled v sodbo in se tako seznanili s podrobnostmi, postopek izredne odpovedi delovnega razmerja pa je stekel 26. junija 2013. "Čakali smo na uradni dokument, saj se nismo mogli sklicevati na medijske polinformacije, namigovanja. MZZ tudi zaradi zaščite zaposlenih ne more ukrepati na osnovi govoric," je še dodal.