Kaj slovenski politiki prinaša sodba vrhovnih sodnikov v zadevi Patria?

Kot je znano, je občni zbor vrhovnih sodnikov včeraj tudi v drugo zavrnil predlog zagovornika Janeza Janše Francija Matoza, da se iz odločanja o zadevi Patria izloči predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Ta je nato kot pristojna oseba zavrnil tudi izločitev sodnice Maje Tratnik, zato je sodni senat danes začel presojati pritožbe obsojenih prvaka SDS Janeza Janše, brigadirja Toneta Krkoviča in direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča. Seja senata se bo nadaljevala v sredo, možno je, da bo razprava trajala več dni.

Kot je znano, Janša in Krkovič na odprtem oddelku zapora Dob že prestajata zaporno kazen, medtem ko je Črnkovič zaprosil za odlog in bi se moral v zaporu zglasiti ta petek.

Sodbo lahko potrdijo, razveljavijo in vrnejo v ponovno presojo ali odločijo v prid obrambe Naloga petčlanskega senata, ki mu predseduje Masleša, je, da se opredeli do očitkov obrambe, ki zatrjuje, da je bil med postopkom na okrajnem in višjem sodišču kršen zakon. Kot je včeraj pojasnil predstavnik vrhovnega sodišča Gregor Strojin, bo sodnica poročevalka Vesna Žalik kolegom Masleši, Maji Tratnik, Marku Šorliju in Damijanu Florjančiču predstavila sodni spis oziroma svoje mnenje o upravičenosti zahteve za varstvo zakonitosti, nato pa se bo o zadevi izrekel še vsak posamezni sodnik.

Senat, ki bo presojal za zaprtimi vrati, ima na voljo nekaj možnosti: sodbo lahko potrdi, razveljavi in vrne v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču ali pa sam odloči v korist obtožencev.

Makarovič: Večjih političnih učinkov tudi po odločanju o Janševi pritožbi ne bo Z vidika zagotavljanja širokega zaupanja v sodišče bi bilo najbolje, da bi se sodniki, ki so o Janši posredno ali neposredno javno izražali svoja stališča, že sami izločili, tako da zahteva po izločitvi sploh ne bi bila potrebna, meni analitik Matej Makarovič. "Ker pa je Janša tudi politik, do katerega ima malokdo povsem nevtralen odnos, je vsako odločanje sodišča o njem resen preizkus sodniške profesionalnosti," je prepričan Makarovič.

Komentator na Planet Siol.net, sicer pa zgodovinar in urednik revije Razpotja Luka Lisjak Gabrijelčič vzvode za izločitev najde še globlje v preteklosti: "Že Masleševo imenovanje na to mesto je spodbudilo veliko kontroverznost. Težava je v tem, da se je stranka, ki jo vodi Janša, tedaj odločno postavila ne le proti Masleševi izvolitvi, kar je v demokraciji pač normalno, temveč je pod vprašaj postavila legitimnost njegovega imenovanja. Njeno tedanje stališče je bilo po mojem mnenju upravičeno, saj je nekaj uglednih sodnikov izrazilo zelo resne pomisleke o osebni integriteti sodnika Masleše," je prepričan sogovornik.

Lisjak Gabrijelčič: Masleševo razmerje do stranke v postopku preobremenjeno s spori Pri tem dodaja, da tudi če se ne strinjamo s stališčem SDS, ostaja dejstvo, da je ta spor povzročil trenje med Maslešo in stranko, ki jo vodi Janša – zaradi tega trenja se postavi vprašanje, ali lahko Masleša razsoja nepristransko.

Sodišča ne morajo biti le nepristranska, temveč morajo dajati tudi videz, vtis nepristranskosti, "zato bi bilo edino pravilno, da bi se Masleša že na začetku postopka sam izločil. Njegovo razmerje do stranke v postopku je namreč preveč obremenjeno s spori, ki so poleg tega še zelo hudi, da bi se lahko ohranjal vtis nepristranskosti."

Ne glede na to, kako bo petčlanski senat presodil, ali bodo sklenili, da je Janševa zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena ali ne, pa Makarovič meni, da kakšnih vidnih političnih učinkov ne bo.

Odnos javnosti do Janše in SDS se ne bo spremenil "Če bo zahteva sprejeta in pravnomočna sodba odpravljena, se bosta Janša in SDS spet lahko začela normalno ukvarjati z drugimi političnimi vprašanji. Če bo zavrnjena, se bo nadaljevalo zdajšnje stanje do končnega epiloga na ustavnem ali evropskem sodišču. V nobenem od teh primerov pa se odnos javnosti do Janše in SDS ne bo bistveno spreminjal, saj je že zdaj očitno, da so politične delitve v zvezi s tem praktično neodvisne od odločitev sodišč," je prepričan sogovornik.

Skorajšnji kolaps minimalnega državljanskega konsenza "Mislim, da smo priča skorajšnjemu kolapsu minimalnega državljanskega konsenza, ki je nujen za delovanje demokracije. Če bo Janši v njegovi zahtevi uspelo, bomo nedvomno priča intenzifikaciji delegitimacije volitev in parlamenta, ki je izšel iz njih; niso izključene niti oblike državljanske nepokorščine, parlamentarnega bojkota itd. Če mu ne bo uspelo, se bo zelo verjetno okrepilo protestno gibanje," meni Lisjak Gabrijelčič.

Prepričan je tudi, da bi morale vse tri veje oblasti prisluhniti nekaterim legitimnim zahtevam predstavnikov Odbora 2014, predstavniki SDS pa bi morali umiriti svoj diskurz. "V nasprotnem primeru nas čakajo štiri leta globoke radikalizacije, iz katere bo zelo težko voditi kakršnokoli razumno politiko, tako iz pozicije kot iz opozicije," doda.

Kdaj bo senat sprejel svojo odločitev, na sodišču niso mogli napovedati. So pa za vsak primer predvideli tri termine, in sicer danes, v sredo in petek, lahko pa določijo še dodatne datume. Po tem imajo približno mesec časa, da sodbo tudi spišejo in jo vročijo strankam.