Nisem najšibkejši člen v Pahorjevi ministrski ekipi

Njegov ministrski in strankarski »šef« Borut Pahor ga je že večkrat javno »okrcal«, da prehitro kaj reče, za kar se potem izkaže, da ni bilo ravno modro. Minister za finance ugotavlja, da je kriza dodobra prizadela naše izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, Slovenija pa ima tudi zato izjemno visok javnofinančni primanjkljaj, na kar nas, tako kot nekatere druge članice povezave, zelo resno opozarja Bruselj. Gospod minister, kako ocenjujete zdajšnji gospodarski trenutek v Sloveniji? Slovenija je malo, odprto gospodarstvo, ki je zelo izpostavljeno zunanjim vplivom na svetovnem trgu, zlasti pa na naših »relevantnih« trgih. V svetovni finančni krizi je drugi val – ali če hočete tretji val, ki je vplival prek izvoznih naročil –, zelo močno prizadel slovensko gospodarstvo. Naprej seveda s padcem izvoza, potem pa tudi z zmanjšanjem naložbenega povpraševanja.

Pa je vlada z ukrepi pravočasno prisluhnila novim razmeram? Dobro vprašanje. Mi smo sprejeli prva dva ukrepa, ko formalno sploh še nismo bili vlada, parlament novega sklica je sprejel jamstvo za bančne vloge prebivalcev in smo izdajajo kratkoročnih menic nadomestili ter potem za nastop bank na medbančnem trgu. In ko smo »prišli« v svoje pisarne, smo z izdajo kratkoročnih zakladnih menic nadomestili ogromen odliv kapitala iz naših bank. Več kot dve milijardi evrov ga je prišlo v nekaj mesecih. Mi smo s kratkoročnimi inštrumenti, ker dolgoročni niso bili mogoči, pripeljali nazaj ogromna sredstva, da se ni začelo krčenje posojilnega trga in kriza, ki jo Slovenija še nikoli ni občutila. Mi smo bili v štirih letih prejšnje vlade pretirano izpostavljeni, naše gospodarstvo se je preveč zadolžilo, preveč se je zadolžilo preko bank. Te so se seveda zadolžile na medbančnem trgu s kratkoročnimi posojili z neustrezno »ročnostjo«, in to je v vsej svoji moči ob krizi udarilo na dan. Mi smo preprečili, da bi prišlo do velikega krča na tem področju, uspeli smo doseči celo počasno rast, potem pa smo se znašli pred veliko težavo – upadom. In tudi s pesimizmom, kljub povečani fiskalni ekspanziji, to je bil namreč naslednji vladni ukrep – 10-odstotno povečanje javne porabe –, s katerim naj bi nadomestili tudi padec drugod, kombinirano z ostalimi državami EU. To je bil namreč poseben evropski program obnove gospodarske rasti, ki je bil sprejet decembra lani na Evropskem svetu.

Koliko denarja je vlada namenila za to? Temu programu smo namenili dodatnih dobrih 400 milijonov evrov, kombinirano za lizbonske cilje in za socialne namene, po ključu približno pol-pol, s tem programom smo spodbudili gospodarsko rast. Gledano statistično pa smo zgolj nadomestili del »globokega« upada, ki je sledil zaradi velikega padca izvoza in naložbenega povpraševanja, vezanega na izvoz. V tej luči smo preprečili, da bi se življenjski standard posameznih skupin »drastično« poslabšal.

Ampak v gospodarskih krogih niso ravno navdušeni nad vladnimi ukrepi. Če rečem drugače, mnogi menijo, da niso dali zadovoljivih rezultatov. Posojilni krč denimo ni popustil, banke so zelo konservativne pri posojanju denarja gospodarstvu. Je to morda zato, ker bančni steber ni dovolj prisluhnil vašim ukrepom in zlasti ciljem, ki naj bi jih z ukrepi dosegli? Poglejte, posojilna aktivnost je v tem letu počasi naraščala. Kljub zares neugodnim razmerah se je povečala za približno 900 milijonov evrov, kar smo dosegli s številnimi akcijami. Je pa jasno, da banka odobri posojilo vedno »tistemu«, pri katerem je manj ali zelo malo tveganja. Banke pač ne morejo dajati posojil podjetjem, kjer nimajo ustreznih zavarovanj, takih ali drugačnih, tudi z že podpisanimi posli. Ob tem bi še dodal, da smo mi poskusili dvigniti »ročnost« posojil na več let, da niso bila samo posojila za eno leto s podaljšanjem; to smo uresničevali s posebnimi »jamstvenimi« shemami. Za zelo zadolžena podjetja, ki izjemno težko dobijo bančno posojilo, pa smo ustanovili hčerinsko družbo KAD-a, PDP – posebna družba za prestrukturiranja, ki naj bi kapitalsko vstopala v ta podjetja, če bi ocenila, da ta podjetja lahko preživijo oziroma opravljajo dejavnost, ki je lahko donosna. Pričakujemo, da bo PDP ne samo rešila veliko delovnih mest in omogočila prestrukturiranje številnih podjetij, ampak tudi KAD-u prinesla dodatno vrednost.

Mnogi, tudi ekonomisti, opozarjajo, da bo zadolženost v prihodnje velika težava. Mnoge evropske države, recimo jim stare članice EU, prihodnje leto napovedujejo velike infrastrukturne projekte, za kar bodo potrebovale veliko denarja, tudi posojil. Lahko Slovenija zaradi svoje prezadolženosti ostane prikrajšana? Brez dvoma ima slovensko gospodarstvo dražja posojila, kot je denimo cena nemške obveznice, naše obveznice so dražje kot nemške, naše cene se gibajo na ravni portugalskih cen … To je brez dvoma nekakšen »hendikep«, slabši položaj, če hočete, kot drugod. Mislim, da dokler ne bodo začele centralne banke v boju z inflacijo dvigovati obrestnih mer, toliko časa bodo posojila relativno ugodna. Ko bo prišlo do obnove gospodarske rasti, vrnitve inflacijskih pritiskov in dviga obrestnih mer, potem bo sledil problem visokih obrestnih mer za tiste, ki ne bodo uspeli plasirati dovolj donosnih proizvodov.

Velika slovenska težava je javnofinančni primanjkljaj. Seveda to ni zgolj naša težava, ampak Bruselj je bil jasen: Slovenija mora do junija prihodnje leto začeti sprejemati učinkovite ukrepe za uresničevanje fiskalne konsolidacije … Res je. Naj povem, da gre za vse države, ki so pristopile k projektu sanacije krize, skratka obnovi gospodarske rasti, in se pri tem zatekle k dodatnemu povečanju javne porabe za 1,2 odstotka, nad siceršnjo porabo. To je bil skupen projekt, s katerim smo krizo pravzaprav ustavili, obrnili trend navzgor, ki pa se zelo počasi izboljšuje. Vse te države, tudi Nemčija, Avstrija, Češka in druge, bomo morale primanjkljaj zmanjšati pod tri odstotke. Mi ga bomo morali v obdobju »konjukture« odpraviti in doseči presežek, tudi zmanjšati dolg.

Kako? To bomo najprej izvedli tako, da bomo začasne ukrepe, sredstva v ta namen, umaknili iz naslednjih državnih proračunov. Za leto 2011 smo to že predvideli, v poznejših letih pa bo to treba doseči s tako imenovanim fiskalnim »pravilom«, z omejitvijo zgornje ravni možne porabe in morda z iskanjem novih virov, ker se je pokazalo, da je bilo znižanje davčnih stopenj v letu 2006 preveliko. Treba bo poiskati nove vire, če želimo normalno financirati svojo javno porabo, seveda v sodelovanju s socialnimi partnerji.

Kaj torej lahko pričakujemo prihodnje leto? V vladi napovedujte enoodstotno gospodarsko rast in manj kot 120 tisoč brezposelnih. Je to sploh realno? V tej krizi se je pokazalo, da je nemogoče natančno napovedovati. Pričakujemo, da bomo z ustreznimi ukrepi zajezili zelo veliko zmanjšanje števila zaposlenih, ukrepi na tem področju bodo usklajeni s socialnimi partnerji, potrebna pa bo tudi prehodna dohodninska razbremenitev najbolj ogroženih, najslabše plačanih delavcev. Pozneje v času »konjukture«, v skladu s koalicijsko pogodbo, predvidevamo tudi uvedbo splošne olajšave do ravni minimalne plače, pričakujemo pa tudi postopno zvišanje minimalne plače, seveda odvisno od naraščanja produktivnosti in rasti trga.

Še zadnje vprašanje. Prvi minister Borut Pahor večkrat reče, da ste prehitri v besedah, sicer pa velik strokovnjak. Mnogi so že napovedovali vašo zamenjavo, nekateri jo še kar čakajo. Se počutite kot najšibkejši člen v ministrski verigi? Ne, absolutno ne. Smo najdejavnejše ministrstvo. Petino vseh zakonov, ki so bili poslani v parlament ali sprejeti, smo pripravili prav na našem ministrstvu. Če pogledamo na izvedbo normativnega programa, smo ga izvedli kar 170-odstotno. Pripravili smo številne zakonske predloge, prav zaradi globoke krize, ki je zelo »udarila« tudi Slovenijo.