Mojmir Mrak: Slovenija je daleč od izhoda iz krize

Tako menijo številni slovenski ekonomisti, pritrjujejo pa jim tudi v gospodarstvu. Oživljanje naše gospodarske rasti je zaradi slovenske majhnosti in izrazite evropske izvozne usmerjenosti odvisno od velikih v evropski sedemindvajseterici, najbolj pa seveda od Nemčije. O tem je prepričan tudi ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete, ki so ga k sodelovanju vabile številne slovenske vlade.

Recesija in gospodarska kriza tudi za Slovenijo še nista preteklost. Prihodnje leto bo najbrž izjemno težko?? Tudi Slovenija je seveda daleč od izhoda iz krize. Ker je Slovenija izrazito izvozno usmerjena, približno 70-odstotkov, je seveda vse odvisno, kako bodo okrevala gospodarstva, denimo nemško, kjer imamo najpomembnejše trgovinske partnerje. Treba je povedati, da se v teh državah v zadnjih mesecih že kažejo pozitivni trendi, vendar je nemogoče napovedati, ali bodo ti trendi tudi dolgoročno pozitivni.

Zakaj? Preprosto je preveč vprašanj, na katere še ni odgovorov. Ključni so tako imenovani »fiskalni paketi« v teh državah, ki se iztekajo. V nekaterih državah že napovedujejo njihovo podaljšanje, v drugih ne, in šele potem se bo videlo, ali si je gospodarstvo v teh državah že toliko opomoglo, da brez različnih spodbud lahko »vzdržuje« neko rast. Če je tako, potem je to pozitivno tudi za Slovenijo. Po drugi strani pa je seveda mnogo odvisno tudi od drugih dejavnikov, tudi od cene nafte. Če bo šla njena cena navzgor, potem to nikakor ne bo v prid hitremu gospodarskemu okrevanju evropskega gospodarstva.

Kaj pa slovensko? K nam je prišla kriza z zamikom in tako bo tudi odšla, rast bo kasnejša. Leto 2010 bo v Sloveniji brez dvoma izrazito težko. Gospodarska rast v Sloveniji bo v prihodnjem letu verjetno pozitivna, vendar bo zagotovo skromna. Trend brezposelnosti se bo v prihodnjem letu verjetno nadaljeval, to kažejo tudi tuje izkušnje. Ko pride do nekega okrevanja , do obnavljanja gospodarske rasti, se običajno z zamikom povečuje tudi brezposelnost. Izrazito težko leto nas čaka, leto, ko bo treba jasno opredeliti, kako srednjeročno vidimo izhod iz te krize, kjer bo verjetno treba doreči precej stvari.

Na katere »ciljate«? Slovenija je gospodarsko zelo, zelo vezana na omejen krog držav in ne verjamem, da je to mogoče spremeniti čez noč, ampak to je težava, to moramo priznati. Verjetno bi bila koristna neka »dizersifikacija« ekonomskih odnosov s tujino. To ne pomeni naše preusmeritve drugam, ampak zmanjšanje odvisnosti od dveh, treh ključnih trgov. Verjetno bo treba aktivneje iskati trgovinske partnerje tudi v deželah v razvoju , ki imajo potencial – naftne izvoznice. Druga težava je naša vpetost v proizvodne verige s polproizvodi, kar kaže našo ranljivost. Slovenija bi trgom morala ponuditi več končnih proizvodov, velikokrat govorimo o izdelkih z dodano vrednostjo. Kje so? Kriza pa je in bo še prinesla, da bodo naši kupci precej prevetrili dobaviteljske linije, kar pomeni, da najbrž ne bodo obnavljali pogodb z vsemi dosedanjimi partnerji. Tu se našim podjetjem kaj lahko zgodijo presenečanja.

Kako pa ocenjujete dosedanje ukrepe vlade? Menim, da je imela Slovenija v preteklih letih izrazito visoke gospodarske rasti, kar je bilo nenormalno. V teh razmerah je bil proračun v ravnotežju, izrazito pa smo povečevali izdatke. Namesto, da bi v finančno krizo vstopili s presežkom, smo vanjo vstopili brez deficita. Bistveno bolje bi bilo, če bi imeli neko zalogo. In to zalogo bi lahko imeli, v to sem prepričan. Ko pa smo vstopili v krizo, smo bili nepripravljeni in smo reagirali podobno kot večina evropskih držav: deficit se je izjemno povečal, padli so prihodki, potem slovenska »neumnost« – predvolilne obljube so nas stale poldrugi odstotek BDP-ja, okoli dva odstotka predstavljajo zavestne odločitve vlade in parlamenta o povečevanju fiskalnih spodbud. Tri vire ima torej ta povečan deficit. Pri vladnih ukrepih bi si osebno želel, da bi bilo več tistih, ki so usmerjeni v povečevanje produktivnosti, pa manj tistih, ki so namenjeni sociali. Zavedam se težav, v to ste lahko prepričani, zato bi po konceptu težko rekel, da so ukrepi vlade slabi. Ključna težava Slovenije je torej implementacija ukrepov ekonomske politike. Tu pa je plejada težav: denimo jamstvene sheme, nekatere še vedno ne delujejo, zato se zdaj denimo postavlja vprašanje, ali so sploh še smiselne. Konceptualno pa so bile jamstvene sheme brez dvoma pravilno in dobro zastavljene. Nemogoče pa je, da potrebuješ pol leta, da zaživijo. To je resna težava, ta opravilna sposobnost vlade. Pa še na nekaj gre ob vsem pozabiti: v Sloveniji se v času krize preveč ukvarjamo sami s seboj , manj pa z reševanjem krize. Ne govorim samo o vladi, ampak o celotnem poslovnem okolju. To nas bo stalo!