Sobota, 5. 8. 2023, 6.51
1 leto, 4 mesece
Žiga Turk: Sodni dan?
Vreme nam letos ne prizanaša. Nevihte so, toča, viharji, poplave, hude ure, hudourniki. Veter razkriva strehe, toča uničuje pridelke in avtomobile, voda zaliva hiše in podjetja, odnaša mostove. Ubogi ljudje. In globoka hvaležnost gasilcem, vojski, prostovoljcem, civilni zaščiti in sploh vsem, ki pomagajo ljudem v nesreči.
Naši predniki so takim katastrofam rekli sodni dan. Bog (za ateiste narava) da nam sodi. Za naše pregrehe. Za katere? Kdo je kriv? Kaj lahko naredimo? To se sprašujemo. Je kriv referendum o vodah? Je kriva politika? Je kriv pohlep? Kapitalizem? Po neki raziskavi Episcentra večina meni, da smo za neurja "krivi ljudje". Zahodni pokrščanski človek je na splošno rad česa kriv: suženjstva, lakote v Afriki ali pa "podnebne krize".
Sredstva za samopomoč
Iskanje vzroka ali krivca je zelo človeški način za soočanje s problemom. Najdba psihološko pomaga, tudi če je odkritje napačno. Drugo, kar psihološko pomaga, je, da nekako ukrepamo, da imamo občutek, da imamo na zadeve vpliv. Recimo zvonimo proti toči. Ali molimo. Ali namesto plastičnih uporabimo papirnate slamice. Vse to ima terapevtski učinek na človeka.
Slovenijo je letos poleti že nekajkrat oklestila tudi močnejša toča. Kot piše Judea Pearl v knjigi "The Book of Why" je kavzalnost tisto področje človekovega intelekta, kjer umetna inteligenca še močno zaostaja za človeško. Hočemo, da imajo zadeve vzrok. Da ni naključij. Tiste malo manj inteligentne, pa nekaj bolj človeške, pa ne zanima toliko, zakaj se je nekaj zgodilo, ampak koga bi lahko okrivili.
Pa so spet tisti, ki jih imamo za malo manj inteligentne (spomnimo se jih iz horoskopa in covida), odkrili, da so krivi programi tajnih služb, ki v Italiji v podzemnih tovarnah delajo točo in jo pošiljajo v Slovenijo. In da pomaga razliti malo kisa okrog hiše. Tisti, ki se imajo za bolj inteligentne, pa so razložili, da si tisti prvi izmišljajo zarote, ker niso pripravljeni sprejeti krivde za vreme nase. Da je namreč kriv njihov oplov dizel, ki ima toplogredne izpuste. In da bi pomagalo, če bi se več vozili s kolesom.
Težava je, da imata kis in kolo približno enak učinek. Človek se skozi tisočletja ni veliko spremenil. Sodni dan je še vedno sodni dan.
Otroške solze za boljše vreme, prvič
Slabo vreme so si primitivna ljudstva razlagala kot jezo bogov. Ameriški Maji so verjeli, da morajo za ohranjanje ravnovesja v naravi darovati kri in žrtvovati ljudi. Živim so pulili srca ali jim odirali kožo. Otroke so metali v kraška brezna s sladko vodo, da bi bilo več dežja. Ali pa so jim brusili zobe in lomili kosti, da bi zbrali čim več otroških solz in potem te darovali bogovom − tudi zaradi dežja.
Ko so se konec srednjega veka v Evropi zgodile podnebne spremembe − ne, ni bilo topleje, ohladilo se je −, krščanski človek krivde ni pripisal muhavosti bogov (naš Bog je ljubosumen, ne pa muhast), ampak je iskal krivca. Tudi takrat so se našli taki, ki so trdili, da sta mraz in pozeba nastala zaradi grešnosti ljudi. Ne, takrat ne, ker bi se preveč vozili z avtomobili in se prevečkrat s toplo vodo prhali.
Kljub morda drugačnim občutkom je letošnje poletje spet eno najbolj vročih v zgodovini meritev. Da se podnebje segreva, je dejstvo. In so se našli drugi, ki so malo ledeno dobo, ki je Evropo prizadela med trinajstim in sredino devetnajstega stoletja, pripisali − ne tajnim službam iz Italije −, ampak čarovnicam. Tudi tistim iz Slivnice. Študija Wolfganga Behringerja ("Climactic Change and Witch-Hunting: The Impact of the Little Ice Age on Mentalities" Climate Change 43, No. 1,1999, 335−351) je na primer pokazala, da je vrhunec dejavnosti lova na čarovnice v Nemčiji sovpadal z najhladnejšo fazo male ledene dobe.
Otroške solze za boljše vreme, drugič
Nekateri tudi danes ugotavljajo, da ni več ravnotežja v naravi. Da grešni človek povzroča slabo vreme, da je treba ukrepati in da bodo potrebne žrtve. Da pa imamo samo še pet let časa. So rekli pred petimi leti. Letos spet pravijo, da imamo samo pet let.
Opogumljeni s slavo Grete Thunberg Mladi za podnebno pravičnost podnebja ne izboljšujejo s solzami bolečine, ampak s solzami strahu in jeze. Da če ne bomo ukrepali, bodo posledice katastrofalne. Ženske, ki se jim zdi napredno, da nimajo otrok (ker jih moški tudi nimajo), so našle izgovor, da jih ne bodo imele in se bodo tako borile proti podnebnim spremembam. Jih bodo imeli pa kje drugje. Otroke.
Katastrofisti so znali povedati, da so letos v Sloveniji podnebne spremembe povzročile prve žrtve. Hude ure od nekdaj povzročajo žrtve. Zadnja leta jih je kvečjemu manj. Globalna statistika je jasna − zaradi ekstremnega vremena je človeških žrtev čedalje manj. Ker smo čedalje bogatejši.
Neurja postajajo vse močnejša in povzročajo vse več škode.
Leve in desne zablode
Levica na podlagi pravih informacij o podnebnih spremembah predlaga nespametne ukrepe. Desnica na podlagi lažnih informacij predlaga razume ukrepe. (Levico in desnico je tukaj treba tule jemati zelo, zelo na okroglo.) Prava informacija je, da se planet segreva tudi zaradi dejavnosti ljudi.
Nespametno pa je zaradi tega opustiti razvojni model, ki dviga standard ljudi in odpravlja revščino. Nespametno je ukinjati kapitalizem, ki edini lahko kreira bogastvo, ki je potrebno za prilagajanje spremembam in ustvarjanje inovacij za čistejše tehnologije.
Lažne so vse mogoče za lase privlečene teorije, od tega, da ni segrevanja, da je bilo pred x 00.000 leti topleje, pa do tega, da segrevanje z dejavnostjo ljudi nima nič.
Je pa razumno, da se drugačni klimi prilagajamo. Pametno je omogočiti podjetnikom, da inovirajo − da bo čista energija tudi brez posegov države cenovno konkurenčna. In da razvijejo geoinženirske rešitve, ki bi lahko ohladile planet − če se izkaže, da je toplejši slabši.
Zanikovalec podnebnega prevrevanja
Avtor tega zapisa ni zanikovalec globalnega segrevanja. Je pa zanikovalec podobnega katastrofizma in podnebnega prevrevanja, kot nas poskušajo prestrašiti. Spremembe so, problem je, ni pa nerešljiv. Nič ne kaže, da ne bi na planetu v prihodnje še več ljudi še boljše živelo.
Sta zgolj opozarjanje na podnebne spremembe in protestiranje dovolj? Mnogo manj pozornosti je treba namenjati raznim Gretam in društvom mladih in starih za podnebno pravičništvo. Probleme bodo rešili inovatorji, ne demonstranti. Razen če je problem, kot sem tudi že slišal, da je ljudi preveč. Tega pa znajo rešiti tudi demonstranti.
Prilagajanje je zapostavljeno, ker nazadnjaki ne verjamejo, da se podnebne spremembe dogajajo (in ne bi naredili nič), naprednjakom pa se zdi, da kolikor bo slabše, toliko lažje bo klimo mogoče izkoristiti za svetovno revolucijo (in ne bi naredili nič). In smo brali, da klime niso rešitev in da se je nova vlada odpovedala urejanju vodotokov iz evropskih sredstev.
Skratka
Kdo je torej kriv za vremensko katastrofo? Ne, niso ne čarovnice ne tovarne toče. Tudi ni sosed, ki ne ločuje odpadkov. Tudi si niste sami krivi, ker še kar kurite centralno kurjavo na olje. Ni prišla sodba sodnega dne zaradi naših grehov do narave. Imeli smo pač smolo. Nihče ni kriv.
Lahko pa vsak kaj naredi. Lahko na hišni prag potresete pepel, razlijete kis okrog hiše, v gnoj zapičite narobe obrnjene vile, prevrnete stole v hiši, vržete mačko v jezero, nehate jesti govedino, se več vozite s kolesom, se redkeje prhate s toplo vodo, uporabljate kosmat pribor iz furnirja namesto plastičnega ali pa plešete, če vas to pomirja in izpolnjuje.
Ali pa pokrijete nasade s protitočnimi mrežami, zgradite nadstrešek za avto, sklenete zavarovanje, bolj natančno spremljate radarsko sliko. Lahko pritisnete na oblast, da uredi vodotoke, zagotovi vodi več prostora in malo manj liberalno dovoljuje graditi, kjer pametni ljudje nekoč niso gradili.
Lahko tudi izbirate politike, ki bodo počeli razmeroma poceni stvari, ki imajo velik učinek na obvladovanje vremenskih neprilik jutri, in ne tistih, ki bi ukazovale pregrešno drage omejitve, ki bodo morebiti nekaj malega ohladile planet čez 50 ali 100 let.
Naloga vsake generacije je, da poskrbi, da svet, ki ga je podedovala od prednikov, še boljšega zapusti svojim potomcem. Da bodo imeli boljšo hrano, boljšo pijačo, boljše zdravstvo, boljše šole, boljša domovanja, boljše ceste, boljše delo. In seveda tudi boljše in varnejše okolje za življenje.
Še vsaka generacija do zdaj je ravnala tako in mi moramo tudi. Še posebej zdaj, ko je pol Slovenije pod vodo, moramo verjeti, da jo bomo nazaj zgradili boljšo, kot je bila. In jo tudi bomo.
Siolov kolumnist Žiga Turk