Ste pripravljeni na to, da smo starejši?

Nona je živela v Savskem naselju, kjer je bila lokalna trgovina "Najboljši sosed". Najlepši dogodek je bil, ko sem šla z njo ali pa s teto Mileno v trgovino, saj sem vedela, da mi bosta vedno kupili kaj sladkega.

Tako je bilo v mali trgovinici

V Nemčiji sem imela najraje čokolade z vijoličasto kravico in gumijaste bombone v obliki medvedkov. Kot otrok sem precej časa stala pred policami v lokalni trgovini v Frankfurtu in si vsakič izbrala kaj novega. Pri nas pa je bil proces izbiranja seveda krajši in temu primerno lažji, saj je bil izbor ožji. Vedno znova sem pokazala na kultne napolitanke z okusom lešnikov. Celotna trgovina je bila majhna, imela je manjši izbor hrane, a je bila popolnoma natrpana z različnimi gospodinjskimi izdelki.

Spomnim se, da je moja nona kupovala različne stvari, od hrane in cvetnih sadik do loncev za kuhanje ali metle. Vse to je bilo naloženo in stisnjeno v mali trgovinici. Police so bile nižje kot danes in manj globoke, izdelki pa so vedno čakali srečnega kupca na istem mestu. Prodajalka je bila iz soseske, vsakega kupca je poznala po imenu in običajna praksa je bila, da sta z mojo nono pri blagajni kar dobro poklepetali, preden je plačala račun.

V veletrgovinah dobim napad tesnobe

Danes dobim v trgovini napad tesnobe, ko moram v množici izdelkov najti tisto, kar rada jem. Vmes me nagovarjajo izdelki, ki  jih ne poznam ali pa celo vem, da jih ne potrebujem, pa jih vseeno velikokrat kupim. V izobilju možnosti se v kratkem času izgubim in najhuje mi je, ko grem v trgovino zvečer, po službi, utrujena. Izdelki so zelo različno postavljeni, včasih jih po nepotrebnem prestavljajo in zgodi se, da nekatere od njih brez besed ukinejo. Vse to podaljšuje proces odločanja in nakupa.

Danes ni prodajalke, ki bi me poznala po imenu in bi z menoj na blagajni poklepetala. Vsi smo v zanosu hitenja in osebni odnosi so postali nepomembni. Bistvena je poraba oziroma nakupovanje brez meja.

Bi se moja nona danes znašla?

Moje none že nekaj let ni več med nami  in velikokrat se vprašam, kako bi ji bilo kupovati v današnjih trgovinah. Kako bi se znašla? Bi uživala ali bi ji bilo težko? Bi zlahka našla svoje izdelke na policah ali bi porabila ure za preživetje v trgovinskem labirintu? Bi pogrešala "svojo" simpatično prodajalko?

Kdo se prilagaja starejšim?

Že nekaj let veliko govorimo o pojavu staranja prebivalstva, ki je zajel tako rekoč ves svet, še zlasti pa Evropo. Leta 2050 bo okoli 30 odstotkov vseh prebivalcev stare celine starejših od 65 let. Po zadnjih podatkih Eurostata je Slovenija na osmem mestu najhitreje starajočih se držav Evrope. Po svoje sem vesela, da se staramo, saj to pomeni, da dlje živimo. Po drugi strani pa to seveda pomeni, da je treba določene poslovne modele prilagoditi starajoči se populaciji. Zato staranje vodstva globalnih podjetij v panogi široke porabe jemljejo zelo resno. Zavedajo se, da morajo prilagoditi svojo ponudbo, način in mesta prodaje, promocijo izdelkov in navsezadnje tudi način določanja cen.

Trgovina za starostnike

V Nemčiji so se podjetja z izzivi staranja prebivalstva začela spopadati že pred približno desetimi leti. Tudi številni trgovci so takrat začeli na novo opredeljevati svoje poslovne modele. Leta 2007 so v Berlinu odprli prvi supermarket za starejše prebivalce. Naredili so trgovino s širokimi hodniki, višjimi, manjšimi in lažjimi vozički, cene so natisnili na večje etikete, kupcem pa so na razpolago povečevalna stekla. Trgovina ima osvetlitev, ki je prijazna očem z dioptrijo, pred hladilnikom pa je posebna stopnica, na katero stopiš, ko jemlješ izdelke z višjih polic.

Znane blagovne znake so na voljo v manjših embalažah, v količinah za eno ali dve osebi, po trgovini pa so oblikovali prostore za klepet in počitek. Trgovci imajo nalogo poznati čim več strank po imenu ter si vzeti čas za nasvete in prodajo. Hkrati skušajo ohranjati izdelke vedno na istih vidnih mestih. Če ukinejo izdelek, to povedo svojim kupcem prek tiskanega kataloga, saj se zavedajo, da starejši ljudje ne marajo presenečenj.

Ko so trgovino odprli, so bili nekateri, predvsem mlajši meščani, v šoku, saj si niso znali zamišljati, kdo bo kaj takšnega uporabljal. A zelo kmalu se je razvedelo za trgovino in postala je prava uspešnica. Starejši meščani so v njej nakupovali, hkrati pa so se tam tudi srečevali in družili. Poslovni model se je izkazal za zelo uspešnega in sledile so širitve po celotni Nemčiji. Danes podobne koncepte trgovin najdemo tudi v Veliki Britaniji.

Smo tako mladi ali smo spet zaspali?

Tudi v Sloveniji se staramo in čudim se, da ne vidim skoraj nobene inovacije niti na ravni poslovnih modelov niti na ravni izdelkov, ki bi naslavljale potrebe starejših. Očitno se naša podjetja ne sprašujejo dovolj pogosto, kako bodo velike demografske spremembe vplivale na njihovo poslovanje. Očitno pri nas podjetja te točke še niso umestila na svoj urnik in ne razumem, na kaj čakajo. Čeprav živimo v prečudoviti državi, smo le eden od igralcev globaliziranega sveta in ne moremo mimo dejstva, da smo sredi procesa velikih demografskih sprememb tudi mi.

Nona, napolitanke in povečevalno steklo

Draga nona, če boš kaj nad Berlinom, ti predlagam, da najdeš supermarket, o katerem sem govorila, in ga obiščeš. Nisem prepričana, da boš našla iste izdelke, na katere si bila vajena, ampak gotovo ti bodo prostori za klepet in počitek všeč – da ne omenjam povečevalnega stekla.

Pa lepo se imej.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.