Slovenija ni črno-bela

Nedavno sem preslikoval fotografijo s skenerjem (slovenske besede za to napravo v spletnem slovarju knjižnega jezika nisem našel, verjetno pa niti ne obstaja) in naletel na težavo. Izbral sem namreč črno-belo obdelavo in predse dobil nemogočo podobo. Računalnik je obraz na fotografiji preslikal v dveh barvah, brez vsakega vmesnega odtenka. Obupno. Kot da bi gledal prve jugoslovanske videospote iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Potem mi je prijatelj povedal, da bi moral izbrati preslikovanje v sivinski obdelavi. Znova sem poskusil in dobil fotografijo, ki jo sicer imenujemo črno-bela, v resnici pa gre za fotografijo v neštetih odtenkih med povsem črno in povsem belo. To pa je bilo nekaj povsem drugega. Podobno se nam dogaja, ko presojamo ljudi kot rdeče in črne. Pravzaprav bi morali reči modre, saj imajo zahodni konservativci za svojo barvo modro, medtem ko je črna barva rezervirana za fašiste. Če Slovence razdelimo na pol oziroma v dve kategoriji, moramo vsakega pobarvati v eno ali drugo barvo. A v naši državi svetovnonazorska opredeljenost vpliva tudi na številne druge reči v življenju. Celo pri iskanju službe v javni upravi moraš imeti dobre zveze prave barve, če omenimo samo en primer. Zato bi morali v eno ali drugo barvo prebarvati tudi svoje hiše, časopise in branjevke. Vsaka živa in neživa stvar v naši deželi lahko dobi politični predznak oziroma svojo barvo. Tako razmišljajo številni. Posebej višji sloji. Intenzivnost barvanja je večja med bogatimi, politično in civilno-družbeno aktivnimi, gospodarstveniki in vodilnimi. Med reveži in neizobraženimi je "barvne slepote" veliko več. A vendar večina ljudi Slovenije in Slovencev ne vidi v samo dveh barvah. Večina opazi tudi številne sive odtenke med črno in belo. Zato se tudi ljudje tako glasno jezimo na politike (ki so jih novinarji tako ali tako že razglasili za krivce vsega, kar je v naši državi narobe), ki svoje politične tekmece zelo radi kritizirajo za vsako potezo. Noben človek ni brez napake. Hkrati pa tudi ni človeka, ki bi delal samo napake. To še posebej velja za politike. Navijači političnih strank tega sicer ne bodo razumeli, a vendar je res, da je vsak politik na tem planetu naredil že kaj dobrega. In vsak tudi kaj slabega. Zato je prav, da ne napadaš političnega nasprotnika za vsako dejanje. In v vsakem človeku vidiš dobro in slabo. Na levici so politiki tako besni, ker demokrati Janeza Janše niso podprli pokojninske reforme, ki jo je predlagala predprejšnja levičarska vlada. Na desni sredini pa so danes jezni, ko nova vlada sistematično uničuje vse, kar je naredila prejšnja. Pomislimo samo na zakon, ki je poenostavil gradnje zasebnih objektov in po desetletjih končno stopil na prste birokratom in gradbeno-dokumentacijskim zaslužkarjem. Pokonci so skočili občinarji, "stroka" in mediji. Namesto da bi zaploskali zakonu in takoj predlagali izboljšave zaradi nekaterih napak, je gradnja drvarnice postala poligon političnega "prepucavanja" (opravičujem se za neslovenski izraz, a je tako sočen, da bi ustreznejšega težko našel). Posledice zakona opisujejo z apokaliptičnim besednjakom. Adaptacija greznice je postala predmet slovenskega kulturnega boja! Pa saj to ni za verjeti. S tema dvema primeroma še zdaleč nismo hoteli ponoviti za množico, ki kriči, da so vsi politiki, levi in desni, enaki. Tudi to preprosto ne more biti res. Tako kot številni politiki zmotno mislijo, da smo ljudje samo dvobarvni, tudi številni preprosti ljudje menijo, da so vsi politiki v eni barvi. Tudi politike imamo namreč boljše in slabše. Če bi bili res vsi zanič in vsi lopovi, potem smo tudi vsi državljani zanič, saj smo jih izvolili mi. To je tako, kot če bi rekli, da vse reklame za šampone lažejo. In si zato nehali umivati glavo. A v življenju ni tako. Res je v oglasih za šampone ogromno laži in polresnic. Ne glede na to ljudje kupujemo šampone in si z njimi umivamo glavo. Kaj pa ljudje, ki si glavo umivajo z jajcem, bo kdo ugovarjal? To je res, tudi sam vem, da je jajčni rumenjak boljši od šampona. A to so izjeme. Lahko se odločiš, da izstopiš iz množice. Lahko ustanoviš demokratično komuno na svojem posestvu ali se preseliš na samotni otok. Večina ljudi se ne bo odločila za preselitev. (Tisti naivneži, ki verjamejo, da bi lahko demokracijo nadomestili, naj v spletni iskalnik vtipkajo besedi Churchill in demokracija.) Večina ljudi si ne bo nikoli umivala glave z jajcem. Večina bo vedno kupovala šampone in izbirala med njimi, pa naj oglasi še tako lažejo. Čeprav so vsi šamponi malce škodljivi, pa so med njimi velike, velike razlike. Tako kot med barvami, v katere je odeta naša dežela.