Sobota, 1. 11. 2025, 4.00
12 ur, 12 minut
Kolumna
Rafali iz Žabjaka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,65
Damir Črnčec
Prejšnji teden je Slovenijo pretresla in zaznamovala tragična smrt Aleša Šutarja, očeta, ki se je odzval na pomoč sinu. Sinu, ki ga je pred lokalom v središču Novega mesta ustrahovala organizirana lokalna kriminalna skupina. Udarec s kovinskim bokserjem roma v glavo Aleša se je izkazal za življenjsko usodnega. V prihodnje naslavljanje romske problematike ne bo nikoli več enako. Slovenija se je spremenila. Sledile so silovite posledice, odstop dveh ministrov, shod 10 tisoč ljudi v Novem mestu, dvakratni obisk predsednika vlade v Novem mestu ter najava paketa zakonodajnih sprememb, ki bodo nagovorile številne dileme in vprašanja, ki so se kopičila brez epiloga desetletja in desetletja.
V Sloveniji imajo tri skupnosti z ustavo zagotovljene posebne pravice. 64. člen ustave ureja posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, 65. člen ustave pa nalaga, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. V teoriji to imenujemo pozitivna diskriminacija, torej določene manjšine imajo zaradi samega dejstva, da so manjšina zajamčene dodatne pravice. Seveda pa pozitivna diskriminacija ne daje podlage, da se le-te zlorabljajo v škodo ostalih državljanov.
Če pride do pretiravanja, se lahko vzpostavi obratna diskriminacija, ko večina občuti krivico. Kritična misel pozitivne diskriminacije opozarja, da je treba odpravljati vzroke neenakosti in ne uvajati privilegijev. Italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji imata na najvišjem nivoju urejene manjšinske pravice. Večna želja je, da bi bila tudi polna recipročnost z našo manjšino tako v Italiji kot na Madžarskem.
Umor Aleša Šutarja je pretresel slovensko javnost.
Zastopanost v parlamentu, kar zagotavlja naša država, je drugje namreč velika rariteta. Kakor tudi dejstvo, da imajo pripadniki obeh manjšin dvojni volilni glas. Volijo predstavnika svoje manjšine v parlament, hkrati pa lahko volijo še za stranko ali listo, ki na splošno kandidira za v parlament. Podobno velja za romsko skupnost na lokalni občinski ravni.
Kot družba očitno nismo naredili dovolj
Ali je občutek v Sloveniji, da so privilegiji in pravice italijanske ter madžarske skupnosti zlorabljeni? Kratek in enostaven odgovor je ne.
Ali je občutek, da so pravice in privilegiji romske skupnosti zlorabljeni? Kratek in enostaven odgovor je da. Zakaj je temu tako?
Protestni shod v Novem mestu
V osemdesetih prejšnjega stoletja sem obiskoval osnovno šolo v Mariboru. Na začetku šolskega leta v drugem razredu se nam je pridružil nov sošolec. Sošolec je bil za glavo večji od nas, osnovna znanja matematike so pešala kakor tudi znanje slovenskega jezika. Zapomnili smo si ga po tem, da je v šolo vedno zamujal, da je pogosto manjkal, drugi razred je ponavljal že vsaj dvakrat, čez kakšen mesec ali dva pa ga sploh ni bilo več v šolo. Bil je mariborski rom, ki nikoli ni končal osnovne šole. Ko sedaj prevrtim film dobrih 40 let naprej, ugotovim, da se je spremenilo bore malo. Še vedno je majhen, premajhen odstotek romskih otrok, ki končajo osnovno šolo.
Kot družba očitno nismo naredili dovolj. Ustavno zagotovljena pozitivna diskriminacija ni obrodila pravih sadov. Politična romska participacija na občinski ravni, dodatni in posebni viri financiranja niso prinesli želenega napredka. V določenih okoljih, na Dolenjskem, so utrdile stagnacijo in ne želene integracije. Umor Aleša Šutarja je iz celovisto kompleksnosti problematike prelil iz regionalne ravni na državno raven. Spolni odnosi, mladoletna nosečnost in rojevanje otrok pred 15. letom, nedokončanje obvezne osnovne šole, benevolentno izplačevanje socialnih prejemkov, neizvrševanje glob in kazni itd. je ustvarilo prepričanje o nedotakljivosti romske populacije.
Višek arogance je predstavljalo rafalno streljanje v romskem naselju Žabjak
Impotentnost državnih organov je vse bolj na eni strani ustvarilo občutek frustriranosti pri večinskem prebivalstvu ter nedotakljivosti pri romski skupnosti. Mladostni in mladoletni romski kriminal je več kot očitno ušel izpod nadzora. Vpetost v mednarodne kriminalne tokove na balkanski poti, prosto gibanje in prepustnost meja v schengenskem območju očitno dobro zlorabljajo v svojo korist. Ena od posledic vsega skupaj je tudi tragična smrt v centru Novega mesta. Višek arogance je predstavljalo rafalno streljanje v romskem naselju Žabjak po celodnevnem mirnem dogodku v spomin na tragično preminulega. Romski kriminalci so vrgli rokavico državi.
Država je skupnost, katere primarna naloga je, da zagotavlja varnost ljudi. Če je po Hobbsovo človek človeku volk, je država tisti okvir, ki na račun tega, da ji predamo del svojih pravic, poskrbi za našo varnost. Zato smo ljudstvo, najvišji suveren, predali z družbeno pogodbo suvereno del svojih pravic.
Očitno je prišel čas za novo družbeno pogodbo
V 17. stoletju je bila oblast suveren, absolutistični kralj, dandanes je to parlamentarna demokracija. Suverena, katerima smo predali del svojih pravic v zameno za zagotavljanje varnosti, sta parlament in vlada, kajti predsednik ima v našem sistemu le dekorativno vlogo. Družbeno pogodbo kot dogovor med ljudmi, s katerim se posamezniki odpovejo delu svoje svobode in ustvarijo državo ali skupnost, da bi živeli v miru, redu in pravičnosti, sta interpretirala tudi npr. Locke in Rosseau. Po Lockeju država obstaja zato, da zagotovi varnost življenja in lastnine, ne da bi uničila svobodo. Po Rosseau je namen družbene pogodbe doseči skupno dobro in enakost vseh. Torej če je za Hobbesa varnost predpogoj in pomembnejša od svobode ter je za močno oblast, Locke stremi k ravnotežju med svobodo in varnostjo ter omejeni oblasti, Rousseau pa zagovarja skupno dobro, svobodo in enakost ter posledično ljudsko oblast.
In kje smo mi? Očitno je prišel čas za novo družbeno pogodbo, tudi za drugačno implementacijo 65. člena ustave. Dolenjci, Novomeščani, Šentjernejčani so sopodpisniki družbene pogodbe, Ustave RS, temeljnega akta, s katerim je slovenski narod prvič uokviril svojo državo. Vsi državljani imamo človekove pravice in temeljne svoboščine. Naše individualne, osebne pa so omejene s tem, ko začnemo posegati v pravice drugih.
Romska skupnost je na udaru mladih kriminalnih skupin iz lastnih vrst
Varnost je temeljni podstat skupnega sobivanja, naloga države je, da nam vsem zagotovi enake stopnje varnosti. Nobena mladostniška ali drugačna kriminalna skupina nima pravice nadlegovati ali maltretirati sodržavljanov. Ne želimo, da se državljani začnejo samoorganizirati misleč, da jim država ne bo pomagala. Slovenija je mednarodno primerjalno zelo varna država. Ampak s tem se danes zanesljivo ne strinjajo Novomeščani.
Romska skupnost je na udaru mladih kriminalnih skupin iz lastnih vrst. Kriminalne skupine, ki so zrasle v prepričanju, da ne potrebujejo osnovne šole, se ne želijo integrirati, jim pa pripada več kot nam vsem ostalim. Nastopil je čas, da jim povemo, da temu ni tako ter da tudi zanje veljajo enaka pravila. Njihove pravice se ustavijo in končajo tam, ko začno posegati v pravice drugih. Naloga in odgovornost države pa je, da rekalibrira družbeno pogodbo, katere osnova je 65. člen ustave. Šutarjev zakon je nedvomno prvi korak na tej poti. Merilo uspeha bo izvedba ukrepov in zakonodaje v praksi. Prvi uspešni ukrepi že delujejo in so namenjeni takojšnji zagotovitvi občutka varnosti. Dolgoročni učinek, uspeh prenovljene družbene pogodbe, integracije, se bo meril v letih in desetletjih. Potrpežljivost ob integraciji in nepotrpežljivost pri varnosti je verjetno prava pot naprej.
