Prosim, omejujte mi pravice!

Natančneje: ustavna komisija je državnemu zboru predlagala, naj začne postopek za spremembo ustave v delu, v katerem govori o referendumu, in sklenila, da bo oblikovala posebno strokovno komisijo, ki bo o predlogu podala svoje mnenje, pripravila pa bo tudi javno predstavitev mnenj. Pred parlamentarnim dopustom sem bil med prvimi podpisniki, ki so ustanovili Gibanje odgovornih in v javnost poslali memorandum, v katerem smo zapisali nekatere naše ideje o prihodnosti Slovenije ter o možnih rešitvah. Med točkami smo navedli tudi nujnost referendumske reforme. Skupaj s kolegom Dejanom Steinbuchom pa sva na začetku jesenskega zasedanja državnega zbora osebno obiskala poslanske skupine zato, da bi spodbudila čim prejšnjo obravnavo problematike v hramu naše demokracije. Osebno sem prepričan, da nobena fiskalna, gospodarska ali druga temeljna reforma ne sme biti sprejeta v naslednjih mesecih pred spremembo referendumske zakonodaje. Sicer se bomo vrnili ponovno v preteklost oziroma v čase, ko je referendum bil uporabljen za populistično politično obračunavanje. Slovenci smo bili pogosto poklicani glasovati o tematikah, za katere je potrebno vsaj minimalno znanje ali na finančnih temah, ki v normalno razvitih državah ne smejo biti predmet glasovanja v širši družbi. Zaradi izkoriščenja demokratičnega instrumenta, zaradi nepripravljenosti strank pri sprejemanju odgovornosti za lastne odločitve in zaradi pomanjkanja državnotvorne drže naših poslancev smo od ustanovitve do danes porabili za referendume več kot sedemdeset milijonov evrov. Zagotovo so nekateri bili bistvenega pomena za našo državo in prihodnost, vendar večina jih je bilo nepotrebnih, kar se je izkazalo ponavadi v minimalni udeležbi volivcev. Predlog zakona, ki bo šel v obravnavo, zahteva 35-odstotni kvorum. Iskreno mislim, da je premalo. Vsak referendum bi moral biti veljaven, če se ga udeleži vsaj polovica volivcev, sicer bomo vedno živeli v diktaturi manjšine, ki je ponavadi politično mobilitirana. Če je referendumsko vprašanje pomembno, bo zagotovo mobilitiralo dovolj ljudi. Če je vprašanje obrobnega pomena, pa ni prav, da zakoni padajo zaradi nekaj tisoč volivcev. Takšne odločitve nimajo družbene legitimitete. Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je prepričan, da referendumska ureditev v Sloveniji spodbuja k družbenemu dogovoru, ki ga potrebujemo. Zato "pregrobo omejevanje in izničevanje neposrednega odločanja ljudi na referendumu ni modro".

Jaz sem za to, da mi "grobo omejijo odločanje"! Poslanci, odkar obstajajo v zgodovini, sedijo v parlamentih zato, da sprejemajo odločitve in da nosijo posledice. Pri nas nihče ne odgovarja, ker v težavah se raje sklicujejo na državljane. Koriščenje referendumske pravice mora postati način odločanja, uporabljen za doseganje širših interesov države, ki bodo za posledico imeli izboljšanje njenega položaja tako v Evropski uniji kot v širši mednarodni skupnosti. EU si za svojo varno prihodnost ne more privoščiti nestabilne države, v kateri politične elite populistično izkoriščajo volilno telo. Racionalizacija referendumske zakonodaje bo uvod v večjo politično stabilnost, ki bo onemogočila politična obračunavanja, zaradi katerih želijo politiki svojo odgovornost preložiti na volilno telo. S takšnim ravnanjem se lahko izognemo velikim družbenim in nenazadnje tudi političnim napetostim, kakršnim smo bili priča pri zadnjih nekaj referendumih. Ljudje bodo še vedno imeli možnost in pravico do referenduma, vendar o tistih vprašanjih, ki bodo življenjskega pomena za prihodnost celotne Slovenije, ne le njenih posameznih delov ali skupin. Ustavni komisiji v državnem zboru pod taktirko Gregorja Viranta želim uspešno delo!